Zloraba

Leksem zloraba je, kot piše v Slovenskem etimološkem slovarju, pravzaprav sklop, nastal iz besedne zveze (v) zlo rabiti, torej ‘(v) slábo porabljati’. SSKJ kaže na dva ključna pomena, in sicer: 1. na pomen ‘uporaba česa pozitivnega za kaj negativnega, slabega’ s podpomenom ‘uporaba koga za kaj negativnega, slabega proti njegovi volji’ in 2. na pomen ‘uporaba v nasprotju z zakoni, pristojnostjo’, s kar dvema podpomenoma – ‘preračunana uporaba v svojo korist’ in ekspresivnim ‘neupravičena uporaba česa, sklicevanje na kaj’. V Sinonimnem slovarju slovenskega jezika se lahko poučimo tudi o treh sopomenkah: zlorabljanje, abuzus in malverzacija.



A ostanimo pri besedi, ki je zaznamovala ta teden. Če pogledamo še v korpuse in se poučimo o njeni rabi, lahko dodamo, da gre za eno dokaj pogostih besed, saj je v aktualnem korpusu Gigafida 2.0 zastopana s 56.316 zadetki. Najpogosteje jo najdemo v zvezah zloraba (uradnega) položaja, spolna zloraba, dejanje zlorabe, sum zlorabe in zloraba otrok! Vsekakor podatki, ki pretresejo in slehernega izmed nas nagovorijo k razmisleku o stanju v družbi.

O čezmejnosti in brezmejnosti jezikov se govori ob pravkar minulem dnevu maternega jezika! Tako raba besede zloraba kot njen pomen presegata meje. Zloraba ne pozna meja. In najhuje je, če se ujamemo v njeno past. Pa naj bomo pri tem, če uporabim jezikoslovno terminologijo – vršilci dejanja ali nosilci stanja.



***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Nataša Gliha Komac.