Neomejen dostop | že od 9,99€
Plastična kirurgija se ni začela zaradi potreb filmskih zvezdnic, niti se ni pojavila prvič v Ameriki. Leta 1901 je starejša poljska aristokratinja od nemškega kirurga Eugena Holländerja zahtevala, naj ji dvigne lica in vogale ust. Da ji je lahko ugodil, je Holländer zarezal v rob njenega obraza in odstranil odvečno kožo okoli ušes, ni pa poskušal dvigniti kože.
To je prvi naredil leta 1916, 15 let po Holländerjevem zgodnjem poskusu, dr. Erich Lexer, nemški kirurg in nekdanji kipar. Bil je prvi, ki je dvignil kožo in odstranil odvečno tkivo. V začetku sedemdesetih let je profesor Tord Skoog na Švedskem razvil koncept, s katerim se je začelo dvigovati globlje plasti tkiva kože, s čimer je dosegel še bolj napeto kožo. Od takrat se tehnika pomlajevanja obraza ni bistveno spremenila, novosti pa so do danes ostale usmerjene le na dolgotrajnejši učinek, hitrejše celjenje in manj opazne šive.
Dvig obraza je ostal do danes ena od najbolj tveganih lepotnih operacij. »Pod kožo poteka živec, ki je odgovoren za obrazno mimiko in tudi nasmeh. Če se pri operaciji poškoduje, lahko nasmeh obvisi,« pojasnjuje plastični in estetski kirurg dr. Peter Zorman, ki velja za tistega, ki opravi največ tovrstnih operacij. »Zelo dobro poznamo anatomijo obraznih plasti, potek vej obraznega živca in tako imenovane 'nevarne cone'. Zato je poškodba tega živca pri nas zelo malo verjetna,« še dodaja.
Največje tveganje, ki obstaja, ne le pri dvigu obraza, ampak tudi pri drugih lepotnih operacijah, je vnetje kože. Zaradi tega je, kot poudarja Zorman, priporočljivo, da se operacije izvajajo tam, kjer ima pacient vsaj še en mesec po posegu hiter dostop do zdravnika, ki je operacijo izvedel. Slovenski kirurgi zato odsvetujejo operacije v tujini, če po posegu vsaj nekaj tednov ne morete ostati tam.
Pred desetimi leti je zanimanje za dvig obraza močno usahnilo. Kot pojasnjuje specialist estetske, plastične in rekonstruktivne kirurgije dr. Krešimir Božikov, čigar zadovoljna stranka je marsikatera znana Slovenka, se je ob poplavi različnih lepotnih tretmajev in visokoenergetskih naprav pred desetimi leti začel izrazit upad povpraševanja po klasičnem kirurškem dvigu obraza. »Tretmaji in naprave so obljubljali pomladitev brez noža in razumljivo je, da so se stranke raje odločale za nekirurške liftinge. Ker pa so rezultati daleč od tistih, ki se dosežejo pri kirurškem dvigu obraza, se danes stranke spet vedno pogosteje odločajo za to.« Kot še pravi sogovornik, ima »nekirurško pomlajevanje pri določeni starosti omejitve, preko katerih ne more iti. Po petdesetem letu starosti je odvečne kože toliko, da je ne moreš zategniti z nobenim aparatom,« pravi Božikov in dodaja, da se z dvigom obraza doseže od deset do petnajst let mlajši videz.
Kako poteka dvig obraza?
Operacija se opravi v splošni anesteziji. Začetni rez naredijo v lasišču ali pred njim v predelu senc, ga nadaljujejo pred ušesom, nato okoli ušesne mečice za uho in ga končajo v lasišču za ušesom. Če oblikujejo še brado in vrat, je včasih potreben še dodatni rez pod brado.
Med posegom kožo na obrazu in vratu dvignejo od globljih struktur. Pod kožo ležeče maščobno in/ali mišično-vezivno tkivo (SMAS) nato prerazporedijo in oblikujejo. Kožo nato položijo nazaj in jo razporedijo brez napetosti, če je je kaj odveč, jo odstranijo. Rane v predelu obraza zašijejo z razgradljivimi šivi, v predelu lasišča pa jih spnejo s posebnimi kirurškimi sponkami, ki se po približno dveh tednih odstranijo. Pacient včasih prenoči na kliniki, včasih pa lahko odide že isti dan domov.
Tudi Zorman meni, da z »manj invazivnimi posegi pri določeni starosti ne moremo več premagovati povešenja mehkih tkiv obraza, mešičkov pod robom spodnje čeljusti, podbradka in globokih gub. Izrazite starostne spremembe centralnega in spodnjega dela obraza, vrat in veke lahko učinkovito popravimo le z operacijami.« Po drugi strani, pravi Zorman, »je gubanje okoli oči in na čelu najlažje izboljšati z botulinum toksinom. Lica in ustnice lahko lepo poudarimo s polnilom.« Celotnega obraza pa s polnili kirurgi ne morejo pomladiti, saj, kot pravi Zorman, vemo, »kako je videti prazna vreča, če jo napolnimo z zrakom«.
Ni novost, če povemo, da povpraševanje po estetskih posegih raste. »Eksponentno po nekirurških – polnilih, hialuronski kislini, pomlajevanju z aparati … Konstantno, nekaj odstotkov na leto, pa tudi po kirurških,« pojasnjuje Božikov. Razlog je po besedah sogovornika v vse večji dostopnosti informacij ter družbenih omrežjih. »Zaradi družbenih omrežij se ljudje veliko bolj zavedajo svojega videza in posledično svojih napak. Filtri omogočajo, da so na fotografijah videti odlično, in razumljivo je, da si želijo takšnega videza tudi v resnici.«
Medtem ko se lepota ne spreminja, pa se spreminjajo lepotne smernice. »Včasih so se delali majhni nosovi, danes poskušamo oblikovati takšnega, ki človeku najbolj pristaja. Pred desetimi leti je prevladoval trend velikih prsi, danes so moderne majhne. Pogosteje se stranke odločajo tudi za pomanjšanje prsi, velike lahko namreč povzročajo kup nevšečnosti in ovirajo ženske pri marsikateri dejavnosti. Včasih je bilo pomembno, da je trebuh raven, danes pa se morajo na njem videti mišice. S postopki visoke definicije, kjer neenakomerno odvzemamo maščobe iz trebuha, s sencami ustvarjamo videz mišic,« pove Božikov.
Vodijo Brazilke
Največje število lepotnih operacij na število prebivalcev beležijo v Braziliji, Argentini, Kolumbiji, Italiji in Nemčiji. Največje število operacij na splošno pa se opravi v ZDA, Braziliji, Mehiki, Nemčiji in Indiji. Največ povpraševanja je po prsnih vsadkih, dvigu prsi, liposukciji in dvigovanju vek. Lepotni posegi so se v zadnjih desetih letih pocenili, predvsem zato, ker je na trgu vedno več ponudnikov. V Sloveniji so cene tudi do dvakrat nižje kot v drugih državah, kot sta recimo Italija in Avstrija. Zato k nam prihaja tudi vedno več tujcev, posebno iz sosednjih držav.
Večina ljudi se za lepotno operacijo odloči, ker jih določena telesna pomanjkljivost hudo bremeni. »Zaradi določenih nepravilnosti imajo slabo samopodobo, zaradi te pa so slabše realizirani tudi na drugih področjih. Strank, ki živijo od svojega videza, je le peščica, je pa res, da so morda te bolj opazne. 95 odstotkov naših strank so popolnoma normalni ljudje,« je povedal Zorman in dodal, da Slovenke ne pretiravajo in si želijo naravne lepote, medtem ko je recimo za srbske stranke znano, da si želijo večjih posegov in bolj vidnih sprememb, tako ustnic kot prsi.
ℹCene, povzete po cenikih spletnih strani izvajalcev
Dvig obraza: od 3500 do 8000 evrov
Operacija nosu: od 2000 do 4500 evrov
Povečanje ali zmanjševanje prsi: od 2500 do 5500 evrov
Dvig vek: od 1500 do 3500 evrov
Liposukcija: od 1400 do 5000 evrov
Polnila: od 200 do 500 evrov
Povečanje zadnjice: od 4500 do 6000 evrov
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji