Kako slab vpliv imajo nerealne podobe vplivnic in vplivnežev, ki polnijo družbena omrežja, na počutje in duševno dobrobit mladostnikov, je potrdila raziskava točke ozaveščanja o varni rabi interneta Safe.si. Skoraj polovica mladih že v osnovni šoli primerja svoj obraz in telo s popolnimi podobami na spletu in je zaradi tega nezadovoljnih s svojim videzom. Še bolj alarmantno je, da kar tretjina dijakinj razmišlja o izboljšanju videza z operativnim posegom in četrtina učenk v zadnji triadi osnovne šole. Vpliv družbenih omrežij zaznavajo tudi lepotni kirurgi.

Na internetu so mladostniki izpostavljeni nemogočim lepotnim standardom, idealiziranim in seksualiziranim podobam ljudi in njihovih življenj, so opozorili pri Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Nedoseganje lepotnih idealov, ki jih vsiljujejo nerealne in pogosto grafično obdelane spletne objave, imajo lahko zlasti v tem občutljivem obdobju pogubne posledice. »Postanejo lahko obsedeni z zunanjim videzom, nezadovoljni s svojim telesom, imajo občutke manjvrednosti, so pod pritiskom, razočarani in nesproščeni.« To je potrdila tudi raziskava, ki so jo februarja in marca letos izvedli med osnovnošolci zadnjega triletja in srednješolci. Izpolnilo jo je 486 učencev in 246 dijakov.

mladostniki internet

Najbolj skrb vzbujajoča je ugotovitev, da zaradi tega predvsem dekleta razmišljajo o izboljšanju videza z operativnim posegom; tako je odgovorila tretjina anketiranih srednješolk in četrtina osnovnošolk. Med fanti so deleži bistveno manjši; o tem razmišlja desetina učencev zadnje triade osnovne šole, v srednji šoli šest odstotkov. Več kot polovica najstnikov se tudi strinja s trditvijo, da so slike vplivnežev in zvezdnikov pogosto nerealne in obdelane ter bi jih zato morali označiti kot neresnične.

V bolnišnicah rešujejo zaplete

Da idealizirane podobe z družbenih omrežij zelo vplivajo na odločanje za različne lepotne posege, je potrdila tudi Tea Jedlovčnik, specialistka plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije v novomeški bolnišnici. To se sicer ne izkazuje v njihovi praksi, saj jih obiščejo predvsem ljudje, ki že imajo izdelane osebnosti, poleg tega po zakonu tovrstnih posegov niti ne smejo izvajati, če niso dovoljenja dali starši, se pa srečujejo z zapleti zaradi takih posegov v različnih salonih, na katere ne morejo vplivati. »Govorimo predvsem o polnilih v ličnicah in še posebej v ustnicah, saj je instagram poln 'ruskih ust'. Polnilo se lahko preseli nad ustnico in potem pridejo dekleta, ki so sicer lepa, k nam precej iznakažena,« je povedala.

Na internetu so mladostniki izpostavljeni nemogočim lepotnim standardom, idealiziranim in seksualiziranim podobam ljudi in njihovih življenj. FOTO: Leon Vidic/Delo

Posegov si želijo tudi čedalje mlajša dekleta, največkrat pridejo takoj po srednji šoli, pri čemer je skrb vzbujajoče to, je dodala sogovornica, da so pri tem zelo pozorna na ceno in premalo kritično sledijo ponudbi na spletu. In splet in družba tudi diktirata, kaj je lepo. »Zato tudi naša veja cveti. Danes ni pomembno, kakšen si, pomembno je, da si lep,« je dejala.

Pogovor, pogovor, pogovor

»Lepotni poseg je kirurški poseg kot vsak drug, agresiven, nepovraten, z možnimi zapleti,« je poudaril Uroš Ahčan, specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije s klinike Juventina in avtor knjige Supermarket lepote. »Pri mladih, zlasti če gre za povečanje dojk, se je treba zavedati, da to ne bo edina operacija, ampak je treba gledati 60 let vnaprej ali še več.« V njihovi kliniki sicer še vedno prevladujejo operacije prirojenih nepravilnosti, na primer nosu, ušes ali zaradi popolne odsotnosti dojk, tudi med tistimi, ki si želijo korekcij s polnili, pridejo po sogovornikovih besedah večinoma ljudje, ki se pozanimajo pred obiskom in se zavedajo morebitnih komplikacij.

Sicer pa je njegov odgovor ne vse dileme »pogovor, pogovor, pogovor«. »Pri mladih vedno želim, da so navzoči starši, saj potrebujejo podporo, ne pa da se skrivajo doma in odločajo sami. To je kirurški poseg, na katerega se je treba psihofizično pripraviti, ga dobro izpeljati, si vzeli čas za rehabilitacijo in počitek. Najslabše je, če nekdo pride in reče: 'Imam dogodek, pred tem bi rad takole izgledal.'«

Ima pa zgodba tudi drugo plat, je dodal Ahčan: »Te generacije so čisto pod drugačnim vplivom in imajo drugačne stiske in težave, kakor so jih imeli njihovi starši ali stari starši, zato jih je treba tudi razumeti.« Za primer je navedel otroka z ginekomastijo oziroma povečanimi prsmi pri moških, zaradi česar si ni upal na plažo med maturantskim izletom. »Mati ga je razumela, oče pa ne. Ko sta bila oba pri meni, smo se lahko pogovorili in poskušali predstaviti pritisk, pod katerim je otrok.«

Kirurg z dolgoletnimi izkušnjami iz rekonstruktivne kirurgije je tudi kritičen do kolegov, ki se ukvarjajo z lepotno kirurgijo, ki le sledijo trendom. »Vedno se moraš vprašati, ali bi svojemu otroku to naredil, in če je odgovor ne, je ne.«

Vpliv izključenosti

Anketa, ki so jo opravili na točki Safe.si, je preverjala tudi, kako vpliva vključenost v skupine na družbenih omrežjih na počutje najstnikov. Najslabše se počutijo, če so izključeni iz zasebne skupine sošolcev na družbenem omrežju ali aplikaciji; tako je odgovorila več kot polovica anketiranih. Nekoliko nižji, a še vedno pomemben je delež tistih, ki jim je neprijetno, če se nekdo norčuje iz njih na spletu, prav tako skoraj polovica se jih slabo počuti, če na spletu vidijo slike zabave, na katero niso bili povabljeni.

Kadar mladostniki gledajo slike svojih prijateljev na spletu, se jim pogosto zdi, da so življenja drugih boljša kot njihova. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Zanimiv je še primer, so navedli na Safe.si, kako se počutijo ob gledanje slik s počitnic in izletov sošolcev. »Delež najstnikov, na katere to vpliva slabo, in delež, na katere vpliva dobro, sta popolnoma enaka. V obeh primerih okrog petine vprašanih, na ostale tri petine pa to nima vpliva.«

S starostjo se povečuje delež negativnih izkušenj

Vpliv interneta je odvisen tudi od starosti. Velika razlika po starosti se pokaže pri primanjkljaju spanca zaradi uporabe interneta. Medtem ko je o tem v anketi poročalo le 37 odstotkov sedmošolcev, je pri učencih 8. razreda ta delež že 44-odstoten, v 9. razredu 54-, pri dijakih pa kar 64-odstoten. Podobno je pri trditvi »Na internetu so ljudje bolj nesramni in zlobni drug do drugega kot v živo«. V 7. razredu se z njo strinja 42 odstotkov učencev, v 8. razredu 56, v 9. razredu 60, v srednji šoli pa 67 odstotkov.

Dojemanje, da je pritisk vrstnikov na spletu velik, prav tako raste s starostjo najstnikov. V 7. razredu to občuti manj kot petina učencev, med dijaki pa 36 odstotkov.