Statistični podatki, ki ponazarjajo naraščajoče število ločitev med starejšimi od 50 let, so presenetljivi. Ameriški Nacionalni center za družinske in zakonske raziskave (NCFMR) ugotavlja, da se je število ločitev odraslih, starih 50 let in več, od leta 1990 do danes vsaj podvojilo. Delež srebrnih ločitev, kakor se jih je prijelo poimenovanje, se je prav tako povečal v več državah v Evropi. Da so ljudje manj pripravljeni vztrajati v nesrečnih zvezah, ugotavljata tudi naša sogovornika.

Med vsemi ločenci v Franciji jih je bilo na primer že leta 2016 kar 38 odstotkov starih 50 let in več, enako velik porast je bil v Združenem kraljestvu in na Madžarskem. Vprašanje razpustitve partnerstva v starejših letih sproža pomisleke glede ekonomskega položaja, fizičnega in duševnega zdravja starejših, opozarjajo raziskovalci. Poenostavljeno: kdo bo skrbel zanje, če množično ostajajo sami?

Skupina, ki je ni mogoče več prezreti

Leta 1990 je bilo manj kot deset odstotkov ločitev srebrnih, danes je vsako leto že več kot tretjina ločitev v Ameriki med pari nad 50 let. »Ti izsledki so nas preprosto osupnili,« je za CNN povedala dr. Susan Brown, sodirektorica NCFMR. »Več kot tretjina ljudi, ki se zdaj ločujejo, je starejših od 50 let. Te skupine preprosto ne moremo več prezreti.«

Čeprav se marsikomu zdi nerazumno, da bi se nekdo, ki je z zakoncem preživel več desetletji, v starosti želel raziti, pa tisti, ki se s takimi primeri srečujejo pri svojem delu, niso presenečeni.

loceni starejsi od 50 let

Z ozaveščanjem o dobrem zakonu in dobrih odnosih so ljudje manj pripravljeni ostati v nesrečnih zvezah. Poleg tega, kot recimo pravi odvetnik David Sluga, so ženske z emancipacijo postale ekonomsko samostojne, kar pomeni, jim ni treba trpeti v nesrečnih zakonih.

Daljša življenjska doba in boljše zdravje tudi v starosti pomenita, da zakon traja desetletja dlje kot v preteklosti, pravi Milena Pleško, certificirana agentka za oblikovanje partnerstev. »Današnjim petdesetletnikom ne moremo več reči, da so stari. Imajo odrasle otroke in tudi v karieri so svoje dosegli. Pred sabo pa imajo še dvajset let aktivnega življenja, možnosti izobraževanja, potovanja in nasploh kakovostnega preživljanja življenja brez obremenitev, ki so jim izpostavljeni mlajši na vrhuncu kariere in ob vzgoji otrok. Zakaj bi vztrajali nekje, kjer se ne počutijo slišane, spoštovane. Morda sta zakonca le še prijatelja, pa se odločita, da bosta drug drugemu dala novo priložnost za romantično zvezo,« pojasnjuje sogovornica.

Po njenih besedah se v partnerstvu večkrat zgodi, da bi eden od zakoncev rad potoval, drugega pa morda bolj zanima vrtnarjenje. Zaradi različnih predstav o preživljanju prostega časa se odločita, da se razideta. »Kljub ločitvi marsikdaj v starosti nekdanja zakonca še vedno ohranjata stike in se udeležujeta skupnih družinskih in prijateljskih praznovanj. Mnogi ohranijo tisti del zveze, ki je bil kljub razlikam še vedno lep, sicer pa gredo po svoje. S starostjo zagotovo postajamo bolj razumni, in to se odraža tudi na zvezah in pri ločencih v petdesetih letih.«

Kljub ločitvi marsikdaj v starosti nekdanja zakonca še vedno ohranjata stike, pravi odvetnik David Sluga. FOTO: Jože Suhadolnik

Zagotovo pa niso vse ločitve idealne. Kot pravi Sluga, je glavni razlog za razhod običajno to, da eden od zakoncev najde drugega partnerja. Še vedno je po njegovih besedah pogosteje, da si moški najde novo ljubezen.

Marsikje eden od zakoncev, ki ostane sam, zato trpi. »V takšnih primerih se rado zgodi, da se tak starš pretirano obesi na svoje otroke in njihove družine. Začne pričakovati, da bodo skrbeli zanj. Nič ni narobe, da starša peljemo na izlet, morda kdaj celo na počitnice, težava nastane, ko starš v vlogi žrtve pričakuje brezmejno vključevanje v življenje mlade družine svojih otrok,« pojasnjuje Milena Pleško v Delovem podkastu Na robu.

Pravnih tveganj je manj, ločitev je možna pri notarju

Ko eden od nekdanjih zakoncev najde drugega partnerja in se z njim poroči, problem nastane tudi zaradi dedovanja. Otroci in njihova pričakovanja, povezana z dediščino, marsikdaj še zapletejo situacijo. A nasploh, pravi Sluga, je pravnih tveganj ob postopkih ločitve v zrelih letih manj kot prej. »Pomemben in običajno najbolj buren del razveze je urejanje starševstva. Pri polnoletnih otrocih tega dela ni. Zato so po mojih izkušnjah ločitve ljudi po petdesetem letu veliko bolj sporazumne in mirne. Razveze v primeru polnoletnih otrok ni treba urediti pred sodiščem, ampak zadostuje že obisk notarja, kar je v pravnem smislu preprosteje.«

Zaradi različnih predstav o preživljanju prostega časa se zakonca lahko odločita, da se razideta, pravi Milena Pleško. FOTO: Urška Košir

Sogovornik opaža, da se največ primerov ločitev po petdesetem letu zgodi, ko si odrasli otroci začnejo ustvarjati nove družine. »Otroci zapustijo gnezdo, zakoncema pa umanjka ta naravna, psihološka in socialna povezava. Še posebej, če ni vnukov, ki nadomestijo to izgubljeno vez, ki je z njimi običajno še bolj intenzivna, saj v odnosu do njih ni toliko odgovornosti, kar daje več možnosti za absolutno in predano ljubezen. Če tega ni, nekateri pač kupijo psa, drugi pa se ločijo.«

Tudi raziskovalci ameriškega Nacionalnega centra za družinske in zakonske raziskave ugotavljajo, da je tveganje za ločitev po 50. letu večje, če zakonca doživita sindrom praznega gnezda, ob tem, da nimata vnukov.

Kako potekajo ločitve, pojasnjuje David Sluga, je odvisno od vsakega primera posebej in od ljudi, ki so vpleteni. »Ker se ločitve redko zgodijo brez tega, da bi nekdo imel novega partnerja, čeprav se tudi to zgodi, in se dogaja vedno pogosteje, se lahko zatakne pri delitvi premoženja. Nekateri ljudje so bolj kot na odnose navezani na denar. V to se vpletajo tudi otroci. Nekaterih to sploh ne zanima in si želijo, da bi bil njihov starš srečen v novi zvezi, spet drugi si na vso moč prizadevajo zaščititi premoženje, ki bo stvar dediščine.«