Vročinski, val

Pridevnik vročinski je izpeljan iz samostalnika vročina, ta pa spet iz pridevnika vroč, ki je po izvoru sedanji tvorni deležnik od glagola vreti. Vroč je po SSKJ2 tisti, ki »ima razmeroma visoko temperaturo« (trenutno tako doživljamo vroče poletne dneve) oziroma »ki vzbuja, povzroča občutek vročine« (v teh dneh je sonce že kmalu zjutraj vroče). V razmerju do glagola vreti z izhodiščnim pomenom »gibati se, vrteti se zaradi dviganja mehurčkov pare, nastalih ob močnem segrevanju tekočine« je pri vročini izpostavljena zlasti pomenska sestavina segrevanje. O segrevanju smo na tem mestu pisali pred slabim letom, ob vročini sredi avgusta. Tedaj smo ugotavljali, da kljub primarnemu viru energije Soncu (ki ga pri vroč v zgledih izpostavlja tudi SSKJ2) ne moremo mimo dejstva, da s svojim načinom življenja proizvajamo velike količine CO₂, ki deluje kot izolator. S tem zavira večerno in nočno ohlajanje in tako učinek čez dan prejete sončne energije potencira. Po nekaj olajšanja ob svežih jutrih zadnjih dni se nam obeta nov vročinski val.

Gre za stalno besedno zvezo s pomenom »vroč zrak, ki prodre z območja z manjšo geografsko širino«. Meteorologi definirajo vročinski val s podnebnimi značilnostmi posameznih območij – na nižjih geografskih širinah nastopi pri višjih temperaturah kot bolj na severu. Pri definiciji vročinskega vala je pomembna povprečna dnevna temperatura – izračunana vrednost, polovico katere prispeva večerna temperatura. In sami se lahko prepričamo, kako neprijetno postane, če zaradi vročine ne moremo spati – razen če vklopimo klimatsko napravo, ki z energijo ne varčuje. Spanec pa nam lahko kali tudi vprašanje, kje je tista »manjša geografska širina«, s katere vroč zrak izvira. Če je bila to še nedavno zlasti severna Afrika (pri spuščanju z gorovja Atlas se zrak še dodatno segreva), je v zadnjih tednih to že presušena in razgreta Španija, južni deli Francije, celo severna polovica Italije z rekordno nizko gladino reke Pad. Lokalno se že tako vroč zrak spet segreje nad mestnimi predeli – ohladi(mo) se lahko komaj kje.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtor: Domen Krvina.