Vragolije akrobatov, letečih nad Ljubljanico

Skoraj gotovo se še ni zgodilo, da bi stanovalcem drugega ali tretjega nadstropja domovanj na Gallusovem nabrežju in Bregu v Ljubljani eden za drugim pred okni frčali ljudje in izvajali razne trike. Ta konec tedna je bilo takih prizorov precej. Čez Ljubljanico je bil namreč razprostrt, tako so zatrdili prireditelji, največji trampolin na svetu, na katerem so zaradi te njegove razsežnosti postavili tudi svetovni rekord v najvišjem skoku, dosegel je skoraj enajst metrov.



Ob vrhuncu prireditve Odbito na Ljubljanici v soboto zvečer, ko so bila na vrsti tekmovanja v najboljših trikih in najvišjih skokih, dobrega pogleda na akrobate, ki so leteli po zraku, niso imeli le stanovalci bližnjih stari meščanskih hip, temveč tako rekoč vsi, ki so prišli v bližino trampolinov, segajočih čez reko. Najbolj vešči udeleženci – precej jih je prišlo iz drugih držav – so namreč leteli tako visoko, da jih je bilo videti čez glave množice ljudi, ki so se zgrnile ob reki, da bi videle vragolije, kakršnih smo sicer navajeni že od svetovno znane skupine Dunking Devils.



Tudi tokrat so imeli prste vmes; povezali so se še z agencijo Extrem, ki ima za sabo več adrenalinskih dogodkov (spektakel Triglav the Rock Ljubljana, tek na planiško velikanko, na Ljubljanici so pripravili odbojko na mivki, pred leti postavili največji tobogan v glavnem mestu, prvenstvo v košarki 3x3 …), ter s podjetjem Akrobat, ki je eno najbolj priznanih izdelovalcev trampolinov na svetu, in parkom Woop.
 

V Ljubljanico leteli, le če so tako hoteli

Prireditev, katere ideja je tlela nekaj let, je bila zasnovana kot promocija akrobatike, trampolinanja in športov prostega sloga ter tudi skupnosti, ki je pravzaprav vzniknila okoli Dunking Devils. Skupine, ki je imela na začetku šest članov, starih komaj kakih 18 let, jih ima zdaj po besedah Marka Knafelca več kot šestdeset. Od njihovih začetkov se je ta šport zelo razvil in napredoval, z njim pa oprema in varnost. »Zdaj mladi v olajšanih okoliščinah izvajajo zahtevnejše trike in se jih tudi prej naučijo,« je dejal Knafelc. Za varnost je bilo poskrbljeno tudi ob Ljubljanici in na njej (v pripravljenosti so bili med drugimi potapljači). A kot je zagotovil član Dunking Devils, so vse tako premislili, da nihče ne bi smel pristati v reki – razen, če je hotel.



Trampolina v velikosti 12 krat 12 metrov, kakršen je bil nad Ljubljanico, po trditvah prirediteljev svet še ni videl, poimenovali so ga Supernova, ob njem so postavili še enega v velikosti pet krat pet metrov in dve malo manjši ponjavi, poseben trampolinski most čez reko, po katerem je lahko odskakljal vsak, ki se mu je ljubilo čakati v vrsti (kljub temu jih je prečkalo ta svojevrstni most več kot pet tisoč), ter še zabavni park na Novem trgu. 

V soboto dopoldne so svoje znanje pokazali člani Gimnastične zveze Slovenije, pozno popoldne in zvečer akrobati, številni mednarodno znani. Razpoloženje je bilo prijateljsko, in čeprav je jasno, da so njihove spretnosti plod večletnih treningov, se je zdelo, kakor da so skoke stresali iz rokavov. Ali kot je v finalu prostega sloga na trampolinu pet krat pet metrov izjavil najstnik iz Švedske Sebastian Wennmalm: »Še dve minuti nazaj se mi sanjalo ni, kaj bi izvedel. V zadnjem trenutku sem si izmislil ta skok.«V omenjenem dvoboju je premagal še enega mojstra, Milca Abrahamsa z Nizozemske, ki je bil vsekakor ena izmed atrakcij. Med skokom je poletel kar čez ograjo v Ljubljanico in na vprašanje, kakšna je voda, odgovoril: »Hudičevo mrzla!«


 

Cilj: Dunaj in Pariz

Finalista sta se pomerila tudi v naslednjem tekmovanju, najboljših trikih na velikem trampolinu, kjer so sicer prevlado pokazali slovenski akrobati – v finalu so bili kar štirje od petih tekmovalcev, na koncu je po mnenju petčlanske sodniške ekipe najboljši skok prikazal Cerkničan Gašper Novak. Najvišje pa je na vrhuncu prireditve spet letel šestnajstletni Šved Wennmalm.

Prireditelji so bili ob koncu zadnjega dne še bolj zavezani načrtom. Simon Rožnik, direktor Extrema: »S to idejo gremo prihodnje leto v Pariz in Dubaj. Glavni cilj je, da to postane svetovna serija in da je finale vedno v Ljubljani.« Pred leti so po tem sistemu že postavili poulično košarko 3x3, ki ga je prevzela mednarodna košarkarska zveza in je postala olimpijski šport.