Vodna božanstva

Elegantno drsijo po vodi, naoljeni izklesani kvadratki na trebuhih se jim svetijo v soncu, ko s supi najrazličnejših barv in oblik režejo gladino jezer, morij, rek, celo na kakšnem zakotnem bajerju sem jih že opazila.

Ko si je hčerka za osmi rojstni dan zaželela sup, sem idejo podprla. Darilo, res strahotno drago v primerjavi s knjigami in kockami, ki jih dobi običajno, bo tudi darilo zame, sem si mislila. Postala bom športna navdušenka, drsela bom po zalivu in ni vrag, da do konca dopusta ne bi pridelala vsaj enega kvadratka na strateškem mestu.

Od marca je bila v naši kleti varno spravljena velikanska škatla. Hčerka se ji ni smela približati, ker se me je takoj polotil divji strah, da se bo nova pridobitev predrla in iz mojega paradiranja pred morskimi sosedi ne bo nič.



Končno je napočil čas dopusta. Na kraju, ki ga Bojana Beović ne bi odobravala, smo sup razpakirali in napihnili. Hčerka je takoj dobila inštruktorja v obliki leto starejšega soseda Martina, ki jo je potrpežljivo učil, kako se pravilno prime za veslo, kako se ga zapiči v vodo, kako se obrne in ustavi.

S plaže sem ju opazovala, videti je bilo otročje lahko. Kvadratki, prihajam, sem si mislila in se veselila zavistnih pogledov sodelavk ob povratku v redakcijo.

Po dveh dneh sem se skobacala na sup. Če bi napisala, da sem nanj skočila elegantno kot srna, bi bila to velika laž.
Ker so me opazovali trije otroci, sem se odločila, da ne bom klečala kot dojenček, in suvereno sem vstala.

Majhni valovčki so se s te perspektive spremenili v orjaške, in medtem ko sem skušala loviti ravnotežje, sem pozabila veslati. Burja je močno pihala in me gnala proti ostrim čerem. Naš devetletni sosed je videl, da je vrag vzel šalo. Pognal se je v vodo, zgrabil sup, mi izpulil veslo in me varno pripeljal na obalo.

Do konca dopusta bom, kot vsako leto doslej, uživala v branju kriminalk. Pomembno je spoznati samega sebe, morda še bolj pomembno pa se je zavedati, kje se tvoje sposobnosti končajo.