Virus vztraja, praznični december pa tudi

Potopljeni v vsakodnevne skrbi zaradi covida-19, oboleli bližnji, delo, šolanje in vrtec na daljavo – ni težko prezreti, da gre posebno težko leto h koncu, in to po tradiciji ljudskega verovanja vendarle prinaša rojstvo luči. Na tisoče jih bo že čez štirinajst dni osvetlilo mestne ulice in trge po Sloveniji, medtem ko v nekaterih mestih že gorijo.

Zaradi preprečevanja širjenja okužb tudi po Sloveniji ne bo množičnega prižiganja lučk, dogajanje bo okrnjeno in prilagojeno razmeram, ponekod upajo, da bi ob varnostnih ukrepih lahko pripravili vsaj praznične sejme in tako pomagali gospodarstvu, ki je že drugič povsem zastalo. Slovenska mesta bodo po okrasitvi podobna, kot so bila decembra lani, z nekaj novostmi, zato kljub vsemu ostajajo razlogi za drobna veselja ob vstopu v adventni čas. »Praznični december bomo zaradi epidemije doživljali drugače kot v preteklih letih, a verjamemo, da bo marsikomu sprehod po lepo okrašenem mestu polepšal dan, ga napolnil z energijo, toplino in upanjem na boljši jutri,« so poudarili v Celju. Podobno menijo tudi v Ljubljani, Mariboru, Kranju in Kopru.

Praznična okrasitev Ljubljane ostaja na temo ranljivosti in trdoživosti življenja, ki je letos še posebej aktualna. »V okrasitvi Urbana Modica bodo nekateri elementi novi, velik del skulptur pa bo pokojnega Zmaga Modica. Po mestu bo stalo devet smrek in se skupno vilo blizu 50 kilometrov luči. A množičnega prižiga 27. novembra ne bo, prav tako ne koncertov, klasična glasba v Stari Ljubljani pa ostaja,« so prihajajoče dogajanje povzeli pri Turizmu Ljubljana.



Da bi pomagali tudi gospodarstvu, si želijo izpeljati praznični sejem in druge prireditve, če bo NIJZ ob upoštevanju navodil to dovoljeval. Stroški letošnje okrasitve, ki bo v enakem obsegu kot lani, bodo gotovo nižji od 220.000 evrov, kolikor jih običajno namenijo zanjo.

Tudi priprave na Čarobni december v Mariboru so v teku, luči v vilinskem mestu se bodo prižgale 27. novembra, osrednja osvetlitev na Glavnem trgu teden pozneje. Tu naj bi bil sejem, na Trgu Leona Štuklja pa drsališče in snežni tobogan ter gostinska ponudba, če bodo razmere dopuščale. Osvetlitev mesta bo nekoliko drugačna, tudi z novimi elementi v starem jedru in svetlobno okrasitvijo za otroke, nadgrajena bo Rdeča nit, ki se širi na Trg revolucije z novimi lampijončki, manj bo smrek, več okrašenih dreves, stroški pa 25.000 evrov višji kot lani – 90.000 evrov.

Glavnina okrasitve Celja, ki bo brez množic, a v tisočih lučeh zažarelo zadnjo novembrsko soboto, ostaja enaka – z videoprojekcijami, zvezdnim nebom, osvetljenimi drevesi, ambientalnim ozvočenjem. Novost bodo šopki iz smrečja na kandelabrih. V podjetju Zeleno drevo so si izposodili trideset smrek v loncih, mesto bodo krasile tudi podarjene smreke občanov. Stroški bodo nižji kot lanski, ki so znašali nekaj več kot 90.000 evrov.



Rdeča nit decembrske okrasitve Kranja so zadnja leta Prešernovi verzi, ki ob vhodu v mesto pozdravljajo obiskovalce, jelki in lučkam pa se pridružujejo tudi lesene skulpture, jaslice v kanjonu Kokre ter čarobni gozdiček, za kar bodo kot lani namenili okoli 100.000 evrov. Za jelki za Glavni trg in pred Prešernovim gledališčem so zaprosili občane, a nanju še čakajo.

V Kopru so dokupili elemente za okrasitev Prešernovega trga, Kardeljeve ploščadi, Verdijeve ulice in dela Pristaniške ulice, ki niso bili okrašeni ali so bili le delno, za njihov nakup pa so predvideli 144.000 evrov. Tako bodo zaokrožili okrasitev ožjega jedra, posebnosti pa ne želijo razkriti. Prepričani so, da bodo meščani najbolj veseli tistih na Prešernovem trgu.


 

Za vsa prijazna dejanja med pandemijo

Medtem pa londonska Oxford Street že skoraj dva tedna žari v čast junakom, ki požrtvovalno pomagajo v pandemiji. Vsak teden bo svetilo ime enega, po spletu pa je mogoče glasovati za svojega heroja. Prvemu so tako izrazili hvaležnost Anisu Aliju, enemu od londonskih prostovoljcev z največ opravljenimi urami, ki je od marca poleg službe pri železnici – je voznik vlaka – opravil še 733 dobrih del. Med lučkami se prikazuje tudi priložnostna pesem To London with Love, posvečena prijaznim dejanjem med pandemijo v Britaniji in po svetu.



Pred dobrim tednom dni so pred mestno hišo na Dunaju, ki ga je pretresel teroristični napad, postavili božično drevo, ki ga je župan Michael Ludwig označil za simbol optimizma in povezanosti mesta. Letošnje ima dvesto let in meri 33 metrov, prišlo pa je iz zgornjeavstrijske pokrajine Mühlviertel, kjer smrekov les tradicionalno uporabljajo za izdelavo glasbil. Tudi tega bodo po praznikih uporabili za izdelavo delov klavirja.

Prav danes bi moralo pred Rockefellerjev center v New Yorku prispeti eno najbolj opevanih ameriških božičnih dreves. Letošnja norveška jelka je iz Oneonte iz ameriške zvezne države New York, stara je od 75 do 80 let, težka 11 ton in se bo dvigala 23 metrov visoko. Prižiganje lučk v kar osemmetrski verigi 2. decembra pa bo le v prenosu na NBC.