Veliki koralni greben je od leta 1995 izgubil več kot polovico koral

Veliki koralni greben v Avstraliji je zaradi podnebnih sprememb in posledično toplejšega morja od leta 1995 izgubil več kot polovico koral, je po poročanju britanskega BBC prikazala študija. Znanstveniki so ugotovili, da v najdaljšem koralnem grebenu na svetu odmirajo vse vrste koral.

»Ne smemo več čakati, čim prej moramo močno zmanjšati emisije toplogrednih plinov,« so poudarili raziskovalci. Študijo, objavljeno v reviji Proceedings of the Royal Society B, so izvedli morski znanstveniki iz Centra odličnosti ARC za študije koralnih grebenov v Queenslandu. V raziskavi so analizirali »zdravje« in velikost kolonije koral v obdobju od 1995 do 2017.



Ugotovili so, da se je populacija vseh vrst in velikosti koral zmanjšala za več kot polovico, kar še zlasti velja za razvejeni in mizasti tip koral, ki običajno zagotavljajo habitate za ribe in drug morski živelj. Profesor Terry Hughes, soavtor študije, je povedal, da so te vrste koral »najbolj prizadela« masovna beljenja, ki so poškodovala dve tretjini grebena. Beljenje se zgodi, ko korale, ki so pod stresom (temperaturno nihanje vode, pomanjkanje kisika, povišano sončno obsevanje, herbicidi, spremembe v slanosti, spremembe v kemijski sestavi vode zaradi upadanja pH itd.), izženejo alge iz rodu Symbiodinium (znane tudi kot zooksantele) iz svojih struktur, kar vodi do svetlejšega ali belega videza, iz česar izhaja tudi ime procesa. S tem se prekine simbioza med koralami in algami, ki so zmožne fotosinteze, zato izgubljajo barvo.

Korale si lahko opomorejo, če se povrnejo normalne razmere, vendar lahko traja desetletja. Izsledki študije iz leta 2019 so pokazali, da so se poškodovane kolonije koral trudile obnoviti, ker je večina odraslih koral odmrla. »Živahna populacija koral ima na milijone majhnih, otroških koral in tudi ogromno velikih,« je pojasnil Andy Dietzel, ki je glavni avtor študije. »Naši rezultati kažejo, da je Veliki koralni greben sposoben okrevanja, njegova odpornost pa je v primerjavi s preteklostjo ogrožena, ker je številčno manj malih in manj velikih plemenskih odraslih koral«.



Koralni greben, dolg približno 2300 kilometrov, je v geološkem pogledu zelo »mlad«, saj je nastal pred okoli 18.000 leti. Sestavlja ga 2800 manjših ločenih podmorskih koralnih grebenov in velja za največje območje koral na svetu, ki pa v zadnjih letih zaradi naraščanja temperature morja množično umirajo. Lani je uradna agencija avstralske vlade, odgovorna za Veliki koralni greben, potrdila, da globalno segrevanje ostaja največja grožnja za dolgoročno preživetje grebena.

Avstralska naravna znamenitost je bila leta 1981 uvrščena na seznam Unescove svetovne naravne dediščine. Zlasti v zadnjem desetletju je greben močno poškodovalo toplejše morje, ki je uničilo korale, prizadela sta ga tudi selitev morskega življa ter porast alg in drugih onesnaževal.

»Včasih smo mislili, da velikost grebena še vedno ostaja njegova največja prednost oziroma zaščita pred onesnaževanjem, a naši rezultati kažejo, da je tudi največji in relativno dobro zaščiten koralni ekosistem vedno bolj ogrožen in podvržen propadanju,« je poudaril profesor Hughes. Znanstveniki so marca letos poročali o že tretjem množičnem beljenju koral v zadnjih petih letih (2016, 2017), celoten obseg škode še ocenjujejo.