Včasih smo Slovenci Kitajce učili računalništva

Po knjigi, ki jo je nekdanji direktor Janez Škrubej napisal leta 2008, ter lanskem grafičnem bienalu, posvečenem ideji Iskra Delte, v torek prihaja v kinematografe dokumentarni film Iskre v času: svetovni računalniški podvig režiserja Jurija Grudna. Film je plod desetletnega raziskovanja in dokumentiranja zgodovine slovenskega računalniškega podjetja, ki je v osemdesetih oralo ledino v informatiki. Kot pravijo pričevalci v filmu, bi Iskra Delta, če se politika ne bi odločila, da jo uniči, danes korakala vštric z drugimi svetovnimi velikani informacijske tehnologije.

IBM je prvi osebni računalnik izdelal leta 1981, a že tri leta prej je podjetje Iskra Delta, takrat še v sklopu Elektrotehne, razvilo svoj računalnik z imenom Delta 340 in ga 25. maja podarilo predsedniku Titu za rojstni dan. Še danes se na ta dan deltaši srečujejo in se spominjajo svojih legendarnih uspehov. Leta 1982 so razvili računalnik Partner, prvi računalnik v Evropi, leta 1985 je bil izdelan Triglav, eden prvih multiprocesorskih računalnikov na svetu.

Vrstično tiskanje Titove slike na matričnem tiskalniku FOTO: Delta klub

Politične igrice

»V osemdesetih je bila Iskra Delta poleg ameriških proizvajalcev edino podjetje na svetu na področju procesnega in poslovnega računalništva. K nam so se hodili učit Kitajci, Indijci in drugi,« pravi Janez Škrubej. Iskra Delta je zaradi znanja, ki ga je prinesla v Republiko Kitajsko, prejela tudi odlikovanje kitajske vlade. Že leta 1980 so imeli predstavništvo v New Yorku in bili seznanjeni z najnovejšimi razvojnimi dosežki v Silicijevi dolini. S svojimi inovacijami in koncepti – razvojno ekipo je vodil. dr. Anton Železnikar, velik strokovnjak za računalništvo, informatiko in umetno inteligenco – so preusmerili računalništvo v paralelno procesiranje. Na Kitajskem so zgradili informacijski sistem, ki je med seboj povezal policijske sedeže desetih največjih kitajskih mest. Uvedli so računalniško upravljanje in vodenje hidroelektrarn, bank, zavarovalnic ter spremljanje in distribucijo športnih rezultatov in turističnih procesov. Na vrhuncu so zaposlovali 2200 ljudi.

Deltaši se še danes srečujejo v spomin na svoje uspehe. FOTO: promocijsko gradivo

Priložnost so prepoznali tudi v računalniškem upravljanju ladij in vodenju ladijskega prometa. Da bi lahko zgradili sistem, ki bi bil tega zmožen, so želeli kupiti odsluženo potniško ladjo Queen Mary, ki je bila na grškem odpadu. »Politika je zaradi te namere znorela in me začela v javnosti obtoževati zapravljanja družbenih sredstev, hilarično pa je bilo njihovo mrzlično iskanje ladje po Piranskem zalivu, da bi dokazali svoj prav,« pripoveduje Škrubej.

Brez političnih igric v Jugoslaviji pač ni šlo. Škrubej se spominja, da jim je leta 1986 za las uspelo kitajski vladi predati informacijski projekt v vrednosti takratnih 10 milijonov dolarjev. »Jugoslovanski vladi ni bilo v interesu, da bi Iskra Delta, ki je bila slovenska, dosegla tak uspeh in sama prejela toliko denarja. Če Jugoslavija na Kitajskem ne bi imela slovenskega veleposlanika Zvoneta Dragana, ki je vzdrževal dobre odnose, nam projekta ne bi uspelo izpeljati.« S tem poslom so si odprli vrata na Kitajsko in v Indijo, a žal ne za dolgo.

Iskra Delta je prejela odlikovanje kitajske vlade za prispevek pri razvoju informacijske tehnologije na Kitajskem v osemdesetih letih. FOTO: promocijsko gradivo

Z rastjo in mednarodnim uspehom ter zanimanjem Rusov za jugoslovansko računalništvo v obdobju hladne vojne ob hkratnem segrevanju političnega ozračja v Jugoslaviji so se začele težave kopičiti in na koncu so mednarodni interesi prevladali nad domačimi.

»Američani so se, ko so opazovali, kakšne uspehe imamo, ustrašili, da bi naša tehnologija prišla v ruske roke. Ko je leta 1988 v Slovenijo prišel Gorbačov, so vsi mislili, da je prišel le na pogovore s partijskim vodstvom. V resnici sta njega in sodelavce zanimali predvsem Iskra Delta in njena računalniška tehnologija.« Kot pripoveduje Škrubej, posla z Rusi niso izpeljali, ker niso hoteli kršiti dogovora o prepovedi prodaje izdelkov nezaveznikom, sklenjenega z Američani, od katerih so kupovali nekatere sestavne dele.

Naslednji udarec za Delto je sledil leta 1989, ko je Slobodan Milošević preklical plačilo za dobavljene računalnike, ko je izvedel, da gre za slovensko podjetje. »Naša politika nam ni želela pomagati, da bi finančno premostili tisti mesec in izplačali plače. Takrat sem dokončno spoznal, da se v takem okolju ne da več uspešno delati. Odločil sem se za odhod in dal odpoved,« pripoveduje sogovornik, ki priznava, da je bila v primerjavi z drugimi podjetji, ki so se spoprijemala s podobnimi težavami, njihova največja slabost prevelika odvisnost od jugoslovanskega trga.

Začetna proizvodnja računalnika Delta 340 FOTO: IDC

Za vedno je ugasnil tudi informacijskotehnološki šolski center v Novi Gorici. »Kako in zakaj so uničili šolski center, namenjen visokotehnološkemu izobraževanju, in v njegovih prostorih postavili igralnico, ki bo danes, ko se tudi igre na srečo selijo na splet, tako ali tako propadla, pa je posebna zgodba,« doda Škrubej.

Zamujena priložnost

Iskro Delto so kmalu po Škrubejevem odstopu likvidirali, stečaj pa je bil končan šele lani, po rekordnih 31 letih. Zanimivo je, da je po poplačilu vseh terjatev po sklepu sodišča denar še ostal za proračun. Slovensko računalništvo ni nikoli več dosegalo takšnih uspehov, priložnost, ki se je ponujala zaradi zgodnjega vstopa v panogo, je bila za vedno zamujena.

Škrubej je odšel na dodatno izobraževanje na Tehnološki inštitut Massachusettsa (MIT), nato pa prevzel podružnico podjetja American Telephone and Telegraph Company (AT&T) za območje Jugoslavije. »Američani so že tisti čas vse kontinente povezali z optičnimi kabli, ker so se zavedali, da sateliti ne omogočajo zanesljivih komunikacij. Z optičnim globalnim omrežjem so si zagotovili ogromno prednost.«

Leta 1985 je bil izdelan Triglav, eden prvih multiprocesorskih računalnikov na svetu. FOTO: Jože Suhadolnik

Po njegovih opažanjih se do danes nič ni spremenilo. »ZDA obvladajo celotno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, vse polprevodnike, od katerih so odvisne skoraj vse tehnologije, so razvili oni. Ker je to umazana proizvodnja, so izdelavo preselili v revnejše države, a te jih ne smejo izvažati tistim, ki niso njihovi zavezniki. Če bi Evropa nastopila proti temu, bi ZDA lahko ugasnile vse evropske tovarne. Čipi so danes pomembnejši od nafte. Ne smemo pa spregledati tudi Rusov, ki so s pomočjo svojih matematikov postali izjemno dobri v razvoju računalniške programske opreme. Vse bitke se danes vodijo z vdori v nasprotnikove informacijske sisteme.«