V ljubljanskem živalskem vrtu se kljub koronavirusu veselijo novega naraščaja. Pod Rožnikom v številnih ogradah kar prekipeva od življenja, saj so živali, ki prebivajo v njem, ponovno dobile naraščaj.
Že v začetku pomladi so na svet prišli mladiči mare, zebre ter indijskih ježevcev.
Tokrat pa se v ljubljanskem živalskem vrtu veselijo podmladka pri šimpanzih. Sporočili so, da mama Neža in oče Boris ponovno zibata. Petletna Leona je namreč sredi januarja dobila bratca, ki so ga poimenovali Tai. Družinico zdaj sestavljajo 22-letna mama Neža, 33-letni oče Boris in njuna petletna Leona, sredi januarja pa se jim je pridružil še novorojeni Tai. Del širše družine sta tudi starosta ZOO Ljubljana 46-letna babica Mojca in 20-letna teta Nika.
Spomnili so, da so pred desetletjem strokovnjakom Evropske zveze živalskih vrtov genske analize omogočile opredeliti izvor šimpanzov v populaciji ter na tej podlagi osnovati nadaljevanje skupin tako, da se ohranja čim večja genska raznovrstnost, obenem pa preprečuje križanje podvrst. Leta 2015 so tako v ljubljanskem živalskem vrtu po priporočilih evropskega koordinatorja za šimpanze osnovali novo reproduktivno skupino s samico Nežo in samcem Borisom, ki pripadata zahodni podvrsti šimpanzov.
Mama Neža je hvaležna za trenutke miru, ko se lahko posveti samo najmlajšemu članu in si odpočije. FOTO: ZOO Ljubljana
Samosvoja Neža se je hitro navezala na Borisa, ki je miren in ljubeč samec. Pri vzgoji Leone, ki šteje pet let, sta se oba izkazala za odlična starša. Šimpanzi imajo v nasprotju z večino drugih živali daljše razmike med mladiči, so pojasnili. Imajo jih na tri do pet let, saj so ti ob rojstvu popolnoma nebogljeni in potrebujejo daljšo in zahtevnejšo nego staršev. »Neža s ponosom pokaže novi naraščaj oskrbnikom, ki tako lažje nadzirajo njeno počutje ter rast, napredek in zdravstveno stanje malčka, ki lepo napreduje in pridobiva težo,« so zapisali.
Kot pravijo v živalskem vrtu, bo mali Tai sredi poletja že znal jahati na maminem hrbtu. FOTO: ZOO Ljubljana
Novega člana šimpanzje družine so poimenovali po nacionalnem parku na Slonokoščeni obali, kjer živijo zahodni šimpanzi − Tai. Malček večinoma spi v Nežinem naročju, kot se za novorojenca spodobi, in pri njej sesa mleko. Mame se refleksno močno drži za dlake na trebuhu, Neža pa ga podpira z dlanjo, da ne zdrsne iz njenega naročja. Sredi poletja bo že znal jahati na njenem hrbtu. Sestrica Leona pa na bratca menda ni prav nič ljubosumna. Od mame Neže se uči pomembnih lekcij iz starševstva. Taia že nosi naokoli in ko bo »splezal«, ji bo dragocen družabnik pri igri. Trenutno jo razganja od energije in si želi pozornosti, takrat pa sta ji na voljo babica Mojca in teta Nika.
Novih družinskih članov se v živalskem vrtu veselijo tudi pri grebenastih gekonih, črnih čopičarkah, kengurujih in surikatah.
Družina ljubljanskega živalskega vrta se je to pomlad povečala tudi na račun mladičkov pri črnih čopičarkah. FOTO: ZOO Ljubljana
Šimpanzji mladiči ob rojstvu tehtajo okoli dva kilograma. So brez zob, a odlakani. Na obrazu in uhljih imajo svetlo kožo, ki v nekaj letih postopoma potemni. Šimpanzi se dojijo do pet let. Postopoma jim zrastejo mlečni zobje, ki jih pri približno sedmih do osmih letih starosti zamenjajo stalni. Pri štirih mesecih se začnejo zanimati za hrano, ki jo jedo njihove mame, jo začnejo okušati in se z njo igrati.
Samica začuti, kdaj se bo mladič pokakal ali polulal in ga takrat odmakne od sebe. Pogosto ga umiva z lizanjem, kar počne večina mam sesalcev. Svoje prve korake naredi v prvem letu, pri treh letih pa se samice vse večkrat oprijema z le eno roko.
Njihovo otroštvo traja do približno petega leta starosti. Ko samice takrat dobijo novega mladiča, se morajo starejši osamosvojiti. Do devetega leta jih lahko štejejo za mladostnike.
Komentarji