Devetletnega sibirskega tigra Vita in desetletne kapibare Stinky ni več, so sporočili iz ljubljanskega živalskega vrta in tako odgovorili tudi vsem tistim obiskovalcem, ki so ju v zadnjem času pogrešali. Za oba je bilo usodno rakavo obolenje, ki ne prizanaša niti živalim.



Živali v zooloških vrtovih živijo praviloma dlje kot v naravi, zato je tudi pojavljanje rakavih obolenj po vsej verjetnosti višje, so zapisali v sporočilu za javnost. V ljubljanskem živalskem vrtu je v zadnjem desetletju zaradi tumorjev poginilo štiri odstotke živali (obolevale so tako dvoživke kot plazilci, ptiči in sesalci), kar je sicer bistveno manj kot pri ljudeh, kjer je smrt zaradi rakavih obolenj na drugem mestu, pri moških v Sloveniji celo na prvem. 





Da se Vito ne počuti dobro, so opazili novembra lani. »Po natančnem pregledu se je naša veterinarska ekipa odločila za operacijo. Vitu so morali zaradi izjemno redkega agresivnega tumorja odstraniti ledvico in vranico. Kljub trudu veterinarske ekipe in zaposlenih v ZOO Ljubljana je neozdravljiva bolezen toliko napredovala, da smo Vita zaradi dobrobiti evtanazirali,« so opisali potek bolezni. 

Sibirski tiger Vito je v Ljubljano prispel leta 2013. S sorojencem se je skotil v živalskem vrtu Sosto na Madžarskem, kjer so ga imenovali Amur. Mednarodni koordinator za to ogroženo podvrsto v Evropski zvezi živalskih vrtov in akvarijev ga je skupaj s samico Danuto dodelil ljubljanskemu živalskemu vrtu, kjer so ju obiskovalci poimenovali Vito in Vita. Hitro se je navadil na novo veliko ogrado v naravnem gozdu našega vrta, pa tudi na novo samico. Ker so tigri samotarji, so ju združevali le v času parjenja, a mladičev nikoli nista dobila.


 
Stinky pa je zbolel za redko obliko raka slepega črevesa, ki je pri kapibarah izjemno pomemben del prebavne cevi, zato je bila bolezen zanj kljub zdravljenju usodna.
 
Kapibaro in sibirskega tigra bodo zelo pogrešali predvsem zaposleni v ZOO, zlasti njuni oskrbniki. »Vito je na daleč prepoznal zvok motorja svojih oskrbnikov in prihitel v notranji prostor. Tam se je srečal z oskrbniki, ki so ga nagradil z igračo ali priboljškom. Tudi Stinky je imel prav posebno vez z oskrbniki. Skupaj so se igrali, izvajali različne spretnosti, še posebej pa je užival v crkljanju,« se ju spominjajo.