Razstava V spomin velikim, ki jo je pripravil zavod YouSea, bo do 9. februarja na ogled v portoroški galeriji Monfort Obalnih galerij Piran. Vsi zamudniki si jo bodo po tem datumu lahko ogledali samo kot potapljači na morskem dnu Morske oaze pri gojiščih rib v portoroškem ribolovnem rezervatu. Pripravili so jo namreč prav z namenom, da umetniške interpretacije leščurjev za zmeraj postavijo na morsko dno in tako na poseben način povežejo umetnost, znanost in ekologijo.

Razstava V spomin velikim leščurjem zavoda YouSea. FOTO: Boris Šuligoj

»To je pravzaprav prva razstava, s katero združujemo umetnost z znanostjo v našem zavodu, v katerem si prizadevamo za ohranjanje biodiverzitete v morju. Okoljsko problematiko morja smo želeli malce drugače približati javnosti. Zato smo na pomoč povabili umetnike. Odzvalo se je kar 74 ustvarjalcev, vsak je izdelal svojo unikatno interpretacijo te največje školjke v Sredozemlju, ki izumira zaradi tujerodnega parazita (Haplosporidium pinnae). V zadnjih letih smo izgubili skoraj celotno populacijo leščurjev,« je povedala direktorica zavoda YouSea dr. Irena Fonda.

Leščur zraste tudi več kot en meter

Veliki leščur (Pinna nobilis) v naravi dosega povprečno velikost od 50 do 60 centimetrov, lahko pa zraste do 150 centimetrov in je sredozemski endemit. O njih pravijo, da so biogradniki, saj gostijo na desetine živalskih in rastlinskih vrst. Zatočišče pred sovražniki dajejo ribjim mladicam, v njih se običajno skrivajo majhne rakovice, na lupine pa se pritrdijo druge školjke, polži, plaščarji, mahovnjaki, mnogoščetinci ... Na razmeroma enoličnem muljastem ali peščenem dnu ponujajo morskim bitjem trdno podlago in tako prispevajo k biodiverziteti v našem morju. Leščurji kot vse školjke tudi filtrirajo morsko vodo.

»Selitev teh umetniških leščurjev, nekakšnih morskih grebenčkov, na dno Morske oaze, kamor smo pred desetimi meseci umestili podvodno morsko strukturo, smo si zamislili zato, da bi preverili, ali je mogoče, da bi se nanje naselile avtohtone evropske ostrige (Ostrea edulis). Avtohtone ostrige so skoraj povsem izginile z obrežnega pasu v našem morju, ker so jih izrinile tujerodne japonske ostrige. Evropske ostrige opažamo le na strukturah v globljem morju, na sidriščih, verigah in drugih trdnih strukturah. Umetniki so za svoje stvaritve uporabili različne materiale, najpogosteje različno obdelano glino, vendar tudi kovino, steklo, les in kamen. Tako bomo lahko opazovali, kateri od materialov bo v morju prijaznejša podlaga za morske organizme,« je pojasnila Irena Fonda.

Kar 82 med seboj zelo različnih upodobitev največje školjke v Sredozemlju, ki ji grozi popolno izumrtje. Zato so člani zavoda YouSea postavili razstavo V spomin velikim. FOTO: Boris Šuligoj

Zgled je bil avstralski Kangaroo Island

Zamisel o postavitvi podmorske razstave umetnih leščurjev se je članom zavoda YouSea utrnila na eni od lanskih čistilnih akcij na celodnevnem pohodu ob 46 kilometrov dolgi slovenski obali. Na njem so opazili veliko naplavljenih razbitih lupin poginulih leščurjev. »To je pomenilo, da je morje naplavilo še zadnje ostanke velikih školjčnih lupin že prej poginulih školjk, ki so bile nekaj časa skrivališče ali podlaga za ranljive vrste. V tistem času je naša članica zavoda Barbara Gogala brala o pozitivni izkušnji v Avstraliji na Kangaroo Islandu, kjer so izpeljali podobno akcijo za reševanje njihovih ostrig z naseljevanjem podobno velikih drugih vrst školjk. Zato smo sklenili akcijo izpeljati tudi v slovenskem morju, nedaleč od obstoječe morske oaze. Podobno so pred časom izpeljali tudi na Hrvaškem (Mare Modul),« je pojasnila direktorica zavoda YouSea.

Razstavo so postavili na velikem kupu soli sredi nekdanjega skladišča soli Monfort. FOTO: Boris Šuligoj

Tako so jeseni povabili umetnike, ljubiteljska društva oblikovalcev in šolarje, da se pridružijo akciji. V kratkem času se je odzvalo 74 ustvarjalcev, od akademsko izobraženih kiparjev in slikarjev do poklicnih oblikovalcev, ljubiteljskih ustvarjalcev in šolarjev. Tudi iz Hrvaške. Pri podjetju Gen-I pa so ob svoji 15-letnici ta projekt izbrali kot najzanimivejši in ga finančno podprli. V ponedeljek so v portoroški galeriji Monfort postavili 82 različno izdelanih upodobitev leščurjev v kupe morske soli.

Iz stekla sta ustvarjala Barba Štembergar Zupan in Niko Zupan iz Šenčurja. FOTO: Boris Šuligoj

»Čeprav so številni leščurji izdelani mojstrsko z veliko občutka in tako prepričljivo, da bi jih marsikdo imel doma, so jih vsi podarili z velikim veseljem in brez omahovanja, zavedajoč se, da bodo za zmeraj ostali na razstavi pod morjem, predvsem na očeh podmorskih bitij, in da bodo imeli neki drug namen, kot ga imajo običajno umetniška dela,« je dejala Irena Fonda.

Umetniki in umetnost za pomoč naravi

Kiparka Dragica Čadež, letošnja Prešernova nagrajenka: »Za ta projekt, nekakšen eksperiment s področja varovanja narave s pomočjo likovnega ustvarjanja, sem jeseni izdelala dva leščurja. Ko sem videla postavitev, sem bila navdušena. Presenetilo me je, da jim je uspelo zbrati toliko umetnin in jih razstaviti v ta ogromni razstavni prostor nekdanjih skladišč soli. Po dvotedenski razstavi bodo dobile novo, pomembnejšo funkcijo v morju, kot bi jo imele na razstavah ali pri krasitvi katerega od prostorov na kopnem. Z zanimanjem bom spremljala, kako bo morje sprejelo te naše izdelke in kako bodo pomagali spreminjati življenje in podobo v novem svetu.«

Tako si je akademski kipar Damijan Kracina zamislil svoj poklon največji školjki Sredozemlja. FOTO: Boris Šuligoj

Likovni pedagog Vasja Nanut: »Ugledni kipar Damijan Kracina me je poklical tri minute po tem, ko je zvedel za akcijo. Vsi njeni udeleženci so se zavedali pomena projekta. Nobenemu še na misel ne pride, da bi obžaloval, ker bodo kipe namestili pod morje.«

Kipar Marko Zelenko: »Raje dam svoje delo za takšen namen, da pomaga naravi, kot za kar koli drugega.«

Oblikovalka gline Barba Štembergar Zupan: »Leščurje iz odpadnega stekla sva z možem naredila zadnji hip, ko sva videla, da se stekla ni lotil nihče. Če je šlo skoznje že na tisoče in tisoče pogledov ljudi, naj zdaj ta stekla doživijo nove poglede še morskih bitij. Tako so nastali Oda modrega morja, Refleksija morskega vetra in Barvni mozaik življenja. Sploh ne bom pogrešala teh umetnin, pač pa komaj čakam, da vidim, kako jih bo čas obdelal in kako se bo morje odzvalo nanje. Ta povratna informacija, kaj bo našim delom dodalo morje, je največ, kar pričakujem.«

Razstava V spomin velikim leščurjem zavoda YouSea. FOTO: Boris Šuligoj

Naravovarstvenik Robert Turk: »Sam sem sicer zadržan do tega, da bi v morje brez premisleka postavljali podvodne grebene. Toda to je nekaj drugega. Te grebenčke bodo postavili na območje marikulture, kjer so že tako postavili Morsko oazo, namenjeno multitrofičnemu ribogojstvu, pri katerem poskušajo s podvodnimi strukturami doseči porabo presežka hrane, ki sicer ostaja v ribogojnicah. Podvodni grebeni so lahko problematični, ker nikoli ne veš, kakšno dogajanje lahko sprožijo pod vodo. Ta projekt pa je čisto druga pesem. Če jim uspe na območju marikulture gojiti še kaj drugega, je dobro že to, da dodatni organizmi predelajo (ublažijo) stranske pojave. Območja pod kletkami so seveda problematična že zaradi vsega, kar tam nastaja, in obremenjujejo okolje. Zato je nadvse pomemben raziskovalni monitoring, ki bo spremljal vplive in posledice takšne postavitve.«