»Z bazenskim kompleksom se nadaljuje nadgradnja Olimpijskega centra Novo mesto, ki je bil že pred prenovo zamišljen kot nacionalni trenažni center za atletiko, kolesarstvo in triatlon. Prenovljeni center se je izkazal kot velika športna pridobitev v Sloveniji,« so prepričani na mestni občini, kjer bodo predvidoma do konca prihodnjega leta bogatejši še za bazenski kompleks v Češči vasi. Ta projekt biroja Enota je letos v Benetkah prejel stanovsko nagrado The Plan Awards v kategoriji idejnih zasnov športnih in prostočasnih projektov.

Pokriti bazenski kompleks, dopolnjen bo še z zunanjim bazenom, je v neposredni bližini Olimpijskega centra Novo mesto, kamor, kot poudarjajo na občini, že od prvega dne delovanja po nadkritju z napihljivo membrano od leta 2018 prihajajo številni slovenski in tuji atleti ter kolesarji.

»Zaseden je vsak dan od ponedeljka do sobote, povprečno po sedem ur na dan. Vse bolj pridobiva tudi mednarodni sloves. Letos so v Češči vasi trenirale kolesarske reprezentance Italije, Avstrije, Madžarske in Indije ter ekipa Bahrain Victorious Team, v prihodnje priprave načrtujejo tudi reprezentance iz Hrvaške, Madžarske, Češke in Slovaške,« naštevajo.

Novi bazenski kompleks je v neposredni bližini velodroma oziroma Olimpijskega centra Novo mesto. FOTO: Tibor Vintar

Dvorano redno obiskujejo domače kolesarske in atletske ekipe, velodrom vse od odprtja gosti tudi številna velika tekmovanja v kolesarstvu in atletiki na državni ravni, od januarja do marca prihodnje leto pa so že vsi konci tedna zapolnjeni z dogodki. Trenutno je novomeški objekt eden redkih evropskih pokritih in ogrevanih velodromov v radiju približno 500 kilometrov, se pohvalijo. »Nam najbližja sta v Milanu, kjer imajo spet težave s streho, in v Münchnu. Velodrom na Dunaju pa so avgusta letos zaprli,« so še dodali.

Za dopolnitev Olimpijskega centra Novo mesto so konec predlanskega leta razpisali dvostopenjski javni arhitekturni natečaj, na katerem je zmagala rešitev ljubljanskega biroja Enota, o kateri je komisija zapisala, da je med vsemi edinstvena ter izstopa predvsem zaradi svojevrstne umestitve in odnosa do okolice, prepričala pa jo je s celovitim odgovorom na problematiko okoliškega konteksta, do katerega vzpostavi jasno izražen odnos v konceptualnem, urbanističnem in arhitekturnem smislu.

Objekt, kvadratne oblike, bo vključeval dva pokrita bazena, osrednji 25-metrski plavalni bazen in manjši, dvajsetmetrski ogrevalni bazen, savno, prostore za vadbo, garderobne in sanitarne prostore z 250 garderobnimi omaricami, recepcijo z manjšim gostinskim lokalom, tehnične prostore in pisarniške prostore za upravo. V objektu bo naenkrat lahko največ 370 obiskovalcev.

Na zgolj dvanajstih stebrih

Izdelana je temeljna plošča objekta in nekaj zidov bazenske školjke, prvi plavalci pa naj bi tam zaplavali že konec prihodnjega leta. Bazenski kompleks – prvotno je bila predvidena še širitev z gradnjo zunanjega 50-metrskega olimpijskega bazena, a bo zdaj izveden v drugi fazi s cestami za dostop in dodatnimi parkirišči – je umeščen na obrobje Novega mesta, v neposredno bližino velodroma.

»Že na začetku nismo hoteli, da bi s svojo podobo konkuriral temu objektu, zato smo predvideli, da je delno vkopan in čim manj opazen. S to odločitvijo smo hkrati dosegli tudi to, da bo energetsko varčnejši oziroma ekološko prijaznejši. Dve in pol steni objekta sta namreč vkopani v zemljo, kjer je temperatura konstantnejša in toplotne izgube manjše,« pripoveduje eden od soavtorjev novega objekta, arhitekt Jurij Ličen.

V nasprotju z bližnjim velodromom je bazenski kompleks vkopan v zemljo in mu ne poskuša konkurirati. FOTO: Računalniški prikaz Spacer

Kot drugo značilnost projekta navaja, da glavni vhodni trg, ki velodrom povezuje z bazensko zgradbo, sledi preoblikovanju terena (najnižji nivo je bazen). Bazen pokriva lebdeča streha, ki sloni na zgolj dvanajstih stebrih, obkroža pa ga steklena fasada, s čimer so zagotovili proste poglede iz notranjosti objekta v okoliški gozd.

»Strešna konstrukcija, visoka kar 4,2 metra, je izdelana iz paličnih jeklenih nosilcev, s čimer smo znotraj strehe pridobili še eno etažo, v njej bodo fitnes in večnamenska dvorana ter pisarne uprave. Vse te prostore naravno osvetljuje svetlobnik oziroma atrij ob strani, kamor naj bi bilo mogoče dostopati iz vseh teh prostorov. V streho smo skrili tudi vse tehnične instalacije, ki nikjer niso vidne. Če se bo naročnik odločil še za to, da bo streha pokrita s fotovoltaičnimi celicami, bo lahko pridelala to veliko količino energije, ki jo bazen potrebuje za svoje delovanje,« je pojasnil sogovornik arhitekt.

Zgradili naj bi še zunanji bazen, obbazenske ploščadi pa so predvidene za poležavanje ali igranje otrok, kadar pa bi gostili tekmovanja, bi tam lahko snemali kamermani oziroma fotoreporterji. FOTO: Računalniški prikaz Spacer

Pa se bodo zanjo odločili? Kot odgovarjajo na občini Novo mesto, za izvedbo sončne elektrarne na strehi objekta poteka priprava razpisne dokumentacije in pogojev za oddajo koncesije, kdaj bo izvedena, še ne morejo napovedati. Streha ima leseno oblogo, s čimer aludira na vernakularno arhitekturo in se zdi kot dvokapna, kar je bil po besedah sogovornika arhitekta odgovor na lokacijo. Kritina komunicira tudi z gozdom.

Bolj zadržan v primerjavi z velnes bazeni

To je njihov prvi bazenski objekt, ki ima v strehi skrite tehnične instalacije, zato so vodi krajši. Sicer pa so arhitekti iz biroja Enota, ki ga vodita Milan Tomac in Dean Lah, znani predvsem po zasnovi termalnih bazenov (Orhidelia, Družinski bazeni Termalija, Wellness Plesnik, zunanji bazeni v Termah Tuhelj), ki so namenjeni sproščanju oziroma velneškim programom, to pa je športni bazen, povezan tudi z velodromom oziroma triatlonsko vadbo. Že na vizualizacijah bodoče podobe ni mogoče prezreti tople rumene barve, ki se razliva čez strop nad bazenoma.

»To barvo smo izbrali, ker vliva občutek topline in prijetnosti, čeprav bo to v resnici en velik odprt prostor. Da bi zmanjšali ta občutek velikanske hale, smo se odločili še za kasetiran strop. Tako smo z barvo in razdrobljeno streho dobili precej prijetnejši prostor, kot bi bil sicer,« je pojasnil Jurij Ličen. Prikimal je, da je ta projekt glede na druge, ki so jih zasnovali, zelo zadržan, še posebno v primerjavi s termalnimi bazenskimi kompleksi, a namenjen je športnemu programu, ki v nasprotju s prvim ne potrebuje ekspresivnega oblikovanja, temveč je bolj asketski.

Interier bazena je iz teraca, kar je reinterpretacija tega, da je bazen vkopan v tla; zdi se kot enovito obdelana skleda. Iz teraca so tudi obbazenske površine, tla v garderobah, stopnice in tribune. Te so oblikovane tako, da so stopnice različno široke in da se vmes pojavljajo manjše ploščadi. Predvidene so za poležavanje ali igranje, kadar pa bi gostili tekmovanja in bi bilo na tribunah občinstvo, bi tam lahko snemali kamermani oziroma fotoreporterji. Podobno je zasnovan tudi avditorij prihodnjega zunanjega bazena.

Pokriti bazen in velodrom bosta delovala kot povezan kompleks, po novi zasnovi bosta imela eno skupno parkirišče in vhodno ploščad, čeprav sta oblikovno zelo različna. Na občini so še poudarili, da želijo z gradnjo pokritega bazenskega kompleksa svojim občanom zagotoviti manjkajočo infrastrukturo na področju plavanja ter s tem tudi osnovne pogoje za razvoj organiziranega športnega plavanja, izvedbo tekmovanj ter širjenje plavalne kulture nasploh. Zelo pomemben segment bodo rekreativni programi in rehabilitacija specifičnih skupin uporabnikov. Veseli pa so tudi nagrade The Plan Awards.

Pokriti bazen in velodrom bosta delovala kot povezan kompleks, po novi zasnovi bosta imela eno skupno parkirišče in vhodno ploščad, čeprav sta oblikovno zelo različna. FOTO: arhiv OHS

Bazenski kompleks Češča vas pri Novem mestu

Gradnja (prve faze): 2021–2022

Naročnik: Mestna občina Novo mesto

Arhitekturna zasnova: Dean Lah, Milan Tomac, Jurij Ličen, Nuša Završnik Šilec, Polona Ruparčič, Eva Tomac, Jakob Kajzer, Carlos Cuenca Solana, Sara Ambruš, Sara Mežik (biro Enota), prva nagrada na javnem natečaju

Velikost zemljišča: 15.050 m2

Velikost objekta: 3800 m2

Vrednost: 7,132 milijona evrov
(prva faza)