Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Zanimivosti

TV namigi: vrnitev Talentov, obračun Tadeja in Primoža, Matevž na pokrovu sveta

Začenja se 10. sezona talentov, na svetovnem prvenstvu v kolesarstvu bo cestna dirka, na HBO-ju se srečata Freud in C. S. Lewis, tu je še domači dokumentarec.
Na spored prihaja jublejna, deseta sezona šova Slovenija ima talent. Foto Pop TV
Na spored prihaja jublejna, deseta sezona šova Slovenija ima talent. Foto Pop TV
M. K., Vikend
29. 9. 2024 | 09:00
5:15

Nedelja, 29. septembra

Slovenija ima talent (Premiera)

Pop TV ob 20.00

Slo., 2024.Resn. šov. 115 min.

Šov Slovenija ima talent se vrača z jubilejno, deseto sezono, z že znanima voditeljema in štirimi žiranti (Marjetka Vovk; Lado Bizovičar, Andrej Škufca in Ana Klašnja) ter mnogimi novimi talenti.

Že v prvi oddaji bo Marjetka odkrila glas sezone, Ana bo v zraku dobila nepričakovano darilo, Lado bo prejel diagnozo, Andrej pa bo zajokal od znotraj. Z odprtimi usti bodo spremljali talent, ki bo izvedel točko, kakršno lahko izpelje le dva promila ljudi na svetu.

Voditelja Sašo Stare in Peter Poles pa obljubljata, da bosta poskrbela za sproščeno vzdušje in obilico smeha.

 

Kolesarstvo: Cestna dirka

TV SLO 2 ob 13.00

Svetovno prvenstvo, Winterthur

Tadej Pogačar. Foto TVS
Tadej Pogačar. Foto TVS

Na vrsti je za mnoge najbolj pričakovana dirka svetovnega prvenstva v kolesarstvu. Fantje se bodo podali v boj za naslov svetovnega prvaka.

Slovenija bo z izjemno močno zasedbo ena glavnih favoritinj, Tadej Pogačar, ki je letos slavil zmago na Touru in Giru, pa je odkrito že večkrat govoril o naskoku na mavrično majico. Močan adut Slovenije je tudi Primož Roglič, zmagovalec Vuelte, ki pravi, da se trenutno počiti zelo močnega. Oba sta povedala, da so s trenerjem skovali trdno strategijo, kako bodo tekmovali.

Primož Rogličl. Foto TVS
Primož Rogličl. Foto TVS

Poleg Tadeja in Primoža bodo v slovenski ekipi še Jan Tratnik, Domen Novak, Luka Mezgec,  Matevž Govekar, Jaka Primožič in Matic Žumer, ki se je v ekipo uvrstil, potem ko je zaradi poškodbe svoj nastop odpovedal Matej Mohorič.

Med konkurenco je Tadej posebej izpostavil Belgijo z Remcom Evenepoelom, pa tudi na reprezentance, kot sta Španija in Francija, ki imajo prav tako več adutov.

 

Zadnja Freudova seansa (Premiera)

HBO ob 20.00

Vikendova ocena: 3 (od 5)

Freud's Last Session. ZDA/VB, 2023. Režija: Matt Brown. Igrajo: Anthony Hopkins, Matthew Goode, Liv Lisa Fries, Jodi Balfour, Jeremy Northam. Drama. 105 min. 

Matthew Goode kot C. S. Lewis in Anthony Hopkins kot Sigmund Freud. Foto HBO
Matthew Goode kot C. S. Lewis in Anthony Hopkins kot Sigmund Freud. Foto HBO

London, 3. septembra 1939. Dva dni po začetku 2. svetovne vojne. Sigmund Freud (Anthony Hopkins), ki je s hčerjo nedavno pobegnil pred nacističnim režimom, povabi slavnega oxfordskega učenjaka C. S. Lewisa (Matthew Goode) na razpravo o obstoju Boga. Dva največja uma dvajsetega stoletja se zapleteta v monumentalno razpravo o veri v prihodnost človeštva. C. S. Lewis med drugim razkrije svojo posttravmatsko motnjo, ki jo je razvil po prihodu iz bojev v 1. svetovni vojni, moža razpravljata o Tolkienu, avtorju Gospodarja prstanov, in o svojih odnosih z drugimi ljudmi.

Srečanje iz filma je sicer izmišljeno, a film razkrije, da je malo pred smrtjo Freuda obiskal oxfordski pomembnež, ki bi v resnici lahko bil C. S. Lewis.

 

Temni pokrov sveta (Premiera)

TV SLO 1 ob 22.20

Slo., 2022. Režija: Amir Muratović. Dok. film. 95 min.

Temni pokrov sveta. Foto TVS
Temni pokrov sveta. Foto TVS

Letalec, fotograf, alpinist in okoljevarstvenik Matevž Lenarčič na svojih poteh okoli sveta z ultralahkim letalom zbira delce črnega ogljika, ki je drugi največji povzročitelj globalnega segrevanja. Samoten pustolovec se velikokrat približa točki, s katere ni vrnitve. Preletel je že severni tečaj, najvišjo goro sveta, pristal na Antarktiki, nad oceanom letel šestnajst ur brez postanka in trikrat z letalom obkrožil svet.

Matevževa potovanja so dobila globlji smisel, ko je spoznal Grišo Močnika, ki raziskuje vpliv črnega ogljika na podnebje. Ti drobni črni delci ostanejo v ozračju nekaj tednov, prodrejo v naša dihala, v kri in celo do možganov. Zaradi onesnaženosti zraka s črnim ogljikom vsako leto prezgodaj umre sedem milijonov ljudi.

Prišli smo do točke, ko človeštvo ne bo imelo več vpliva na vse pogostejše katastrofalne naravne ujme. Če ne bomo spremenili svojih civilizacijskih vrednot, bo naš svet vzpostavil drugačno ravnotežje, to pa bo pognalo na pot milijone podnebnih, ekonomskih in vojnih beguncev.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine