Neomejen dostop | že od 9,99€
TV SLO 1 ob 20.00
Slo., 2024. Režija: Luka Marcen. Prenos. 55 min.
Slavnostni govornik na proslavi v Cankarjevem domu bo podpredsednik vlade in minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Matej Arčon. Govoru bo sledil umetniški del proslave z naslovom Dokler teče ta motor in utripa to srce, izbor spominov na dogodke, ki so nas oblikovali in utemeljili v narodnem in jezikovnem smislu.
V programu bodo nastopili dramske igralke in igralci Maša Derganc, Lucija Harum, Jure Kopušar in Žan Brelih Hatunić, baletne plesalke Višje baletne šole Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, vokalni solistki Gaja Sorč in Patricija Škof, glasbeni sestav pod vodstvom Leona Firšta ter skupina MRFY z Milanom Frasom.
TV SLO 2 ob 20.00
Vikendova ocena: 4 (od 5)
The Duke. VB, 2020. Režija: Roger Michell. Igrajo: Jim Broadbent, Helen Mirren, Heather Craney, Stephen Rashbrook, James Wilby, Matthew Goode. Bio. film. 95 min.
Biografska komična drama je posneta po resničnih dogodkih in pripoveduje o preprostem človeku, ki je s plemenitim namenom prekršil zakon in postal legenda.
Leta 1961 je šestdesetletni taksist Kempton Bunton iz Narodne galerije v Londonu ukradel znameniti Goyev portret vojvode Wellingtona. V zameno za vrnitev slike je zahteval nenavadno odkupnino – britanska vlada naj nameni več pozornosti (in denarja) oskrbi ostarelih. To drzno dejanje je dodobra razburkalo britansko politiko in bilo deležno velikega medijskega odziva, Buntonu pa je ob njegovem poskusu reševanja sveta uspelo rešiti tudi svoj propadajoči zakon.
Film je zabaven v prikazu samosvojega Buntona in njegove družine, a celotna zgodba hkrati izpostavlja socialni element njegovega robinhoodovskega pohoda in družinsko tragedijo, ki jo skuša preboleti. Jim Broadbent je v glavni vlogi izjemen, sploh skupaj s Helen Mirren, ki igra njegovo trdno, a pogosto trpečo ženo.
National Geographic ob 22.00
Witches: Truth Behind the Trials. Koprod., 2024. 1/6. Režija: Daniel Sharp. Dok. serija. 60 min.
V Novi Angliji so bili čarovniški procesi v 16. in 17. stoletju stalnica, prepovedani pa so bili šele konec 18. stoletja.
Najhujši procesi so sledili vzorcu govoric – s prstom, uperjenim v žrtev, ter šepetanjem besede čarovnica se je lov začel. Razlogi za čarovniške procese so bili različni, ključno pa je bilo uveljavljanje moči. Verska, politična, osebna in pogosto patriarhalna prevlada so bile njihove gonilne sile. Čeprav so bili čarovniški procesi po vsem svetu sčasoma prepovedani, pa so čredna miselnost in platforme za množično histerijo še vedno temelj našega sodobnega sveta. Ni strožjega sodnika od množice.
V seriji so razkrili resnico o dogodkih, ki so privedli do šestih najhujših čarovniških procesov na svetu. Zakaj so čarovnice predvsem ženske in zakaj so jih lovili ter jim sodili za nemogoč zločin?
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji