Neomejen dostop | že od 9,99€
V hramu Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) je shranjena dobra milijarda podatkov, s katerimi se ukvarja več kot tristo zaposlenih. Čeprav so njihovo glavno orodje številke, v resnici delajo z ljudmi – z vsemi njihovimi navadami in osebnostnimi značilnostmi. Vse to so začeli spoznavati že med prvimi popisi, ko so prečesali republiko po dolgem in počez, in se je potrjevalo tudi pozneje, med telefonskimi anketami. Ko je bila v devetdesetih na televiziji na sporedu Esmeralda, je sledil upor anketarjev.
Kako priljubljena je bila mehiška telenovela, so namreč na svoji koži občutili tudi Sursovi telefonski anketarji. Če so poklicali v popoldanskem času, ko je bila na sporedu, so doživeli jezne odzive – če sploh kakšnega. Zato so se uprli in v času predvajanja niso hoteli izvajati anket. To je le ena od zanimivosti, ki so jih statistiki s pretanjenim smislom za humor navedli v publikaciji ob 80. obletnici Sursa. Skozi njihovih osem desetletij podatkov se lahko ljudje sprehodijo tudi na razstavi na Krakovskem nasipu v Ljubljani, ki bo na ogled do 19. septembra.
Urad, ki naša življenja in navade pojasnjuje s številkami, je nastal že pred koncem druge svetovne vojne, 19. avgusta 1944, saj se je, so zapisali, narodna vlada Slovenije zavedala, da je kakovostna statistična služba pogoj za načrtovanje gospodarskega razvoja republike in države. Zaživel je po osvoboditvi in že takrat imel podobno ime kot zdaj, Statistični urad Slovenije. Vmes ga je sedemkrat spremenil, vsekakor je vreden zapisa najbolj zapleteni naziv (med letoma 1951 in 1953), ki je gotovo načenjal živce marsikateremu zapisnikarju: Republiški zavod za statistiko in evidenco pri Gospodarskem svetu Vlade Ljudske republike Slovenije.
Statistični urad je uradno nastal 19. avgusta 1944, a statistiki so Slovence obdelovali že veliko prej; prvi popis je bil izveden leta 1754, slabih 110 let pozneje je bila na Dunaju ustanovljena prva samostojna statistična služba.
Že ob ustanovitvi statističnega aparata so poudarjali njegovo vlogo vzgoje množic: »Statistične podatke je treba na razumljiv način približati najširšemu krogu uporabnikov in jih naučiti misliti tudi v številkah.« To kaže, kot je v odgovorih za Delo poudarila generalna direktorica Sursa Apolonija Oblak Flander, da so bili ustanovitelji vizionarji: »Statistiki so že v preteklosti vedeli, da je treba statistične podatke na razumljiv način približati najširšemu krogu uporabnikov in jih naučiti misliti tudi v številkah. Le tako jih bodo pravilno uporabili. Statistični urad še vedno izvaja to prvotno nalogo državne statistike – vzgojo množic, ki jo s sodobnejšim izrazom imenujemo skrb za statistično pismenost.«
Statistični urad je bil od začetka zavezan k zagotavljanju verodostojnih statističnih podatkov, kar je temelj za informirano odločanje na vseh ravneh družbe. Da bi neodvisnost in samostojnost ohranjal, se je urad skozi desetletja držal strogo določenih standardov in metodologij, ki temeljijo na mednarodnih načelih uradne statistike ter zakonodaji, kot tudi na načelih neodvisnosti, profesionalne integritete in transparentnosti.
Najzahtevnejša obdobja za ohranjanje strokovne neodvisnosti so bila tista, ko so bile družbene in politične spremembe najbolj intenzivne. »Po letu 1995 nam je strokovno neodvisnost zagotavljal zakon o državni statistiki,« je pojasnila direktorica, »v evropskem prostoru pa sledimo uredbi o evropski statistiki in kodeksu ravnanja evropske statistike, ki poudarja strokovno neodvisnost, nepristranskost, objektivnost in zanesljivost ter spoštovanje načela statistične zaupnosti.«
Zakonska podlaga je seveda osnova neodvisnosti, vendar se ta v resnici zagotavlja z zavedanjem celotne družbe o tem, da se mora državni statistiki omogočiti, da lahko – ne glede na družbeno-ekonomske spremembe – stanja in gibanja meri na enak način, po isti metodologiji, in tako zagotavlja primerljive podatke v času in prostoru, je odgovorila generalna direktorica Apolonija Oblak Flander.
Iz začetnih let urada je razbrati tudi podatek, ki je družbeno pomenljiv in zabaven hkrati. Že prvemu direktorju (Alojz Dular) je na položaju sledila ženska, ena od štirih doslej. Ime ji je bilo Silva Exel Škerlak, in to mnogo pred tem, ko je excel postal sinonim za razpredelnice in tabele. Slovenska ekonomistka in profesorica je urad vodila med letoma 1945 in 1948, ko je imel približno 180 zaposlenih, večinoma s srednjo in nižjo izobrazbo. Leta 1950 je zaposloval le štiri sodelavce s fakultetno izobrazbo, manjkali so strokovnjaki za metodologijo, analitiko in teorijo. Vzgoja statističnega kadra, ki je sodila med cilje že ob ustanovitvi, se je zlagoma obrestovala; do leta 1966 se je število zaposlenih z visoko in višjo izobrazbo povečalo na skoraj petino. Zdaj je med nekaj več kot 300 zaposlenimi skoraj 90 odstotkov takih z univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo. Večina je žensk, ki pa rade poudarijo, da je navsezadnje tudi statistika ženskega spola.
Kako so takrat obdelovali podatke, si v informacijski dobi ni več mogoče niti predstavljati. Surs je sicer ves čas sledil razvoju računalnikov. Že leta 1952 je vpeljal sistem računalnikov IBM, ki je vseboval verificirke in tabelirke, leta 1979 pa se je opremil z enim najsodobnejših v Evropi. Imel je dva megabajta spomina in dva gigabajta diskovnega prostora; kar je danes neznatno, je bilo takrat spravljeno na paletah, ki so napolnile dobršen del njihovega dvorišča. Leta 1988 so kupili prve štiri osebne računalnike. Bili so spravljeni v zastekljenih sobicah, za delo z njimi so se morali zaposleni vpisati na seznam, ko so prišli na vrsto, so imeli na voljo največ eno uro. In kaj so delali na njih? Pretipkali besedilo, ki je šlo nato v tiskarno.
Statistika v ljudski državi ne sme biti laž in ni sredstvo za izkoriščanje ljudstva. Koristi tistih, ki podatke zbirajo, morajo biti iste kot tistih, ki jih dajejo.
Iz publikacije 80 let Statističnega urada RS
V tistih prvih letih so ljudje v živo spoznali statistike kot popisovalce prebivalstva. Prvi po vojni je bil popis krajev in naselij na ozemlju nekdanje Dravske banovine in Slovenskega primorja. Ker pa se je med izvajanjem spremenila upravna razdelitev, njegov namen ni bil v celoti dosežen. Uspešnejši je bil popis prebivalstva leta 1948, s katerim so zbrali osnovne podatke o prebivalstvu po okrajih, naseljih in zaselkih.
Prvi popis, izpeljan v skladu s priporočili OZN, je bil opravljen leta 1953. Vodila ga je zvezna popisna komisija pri zveznem zavodu za statistiko, ob pomoči popisnih komisij republiških zavodov, na terenu pa so ga izvajale občinske komisije. Popisne obrazce so ljudem razdelili 30. in 31. marca 1953, izpolnjene so zbirali med 1. in 3. aprilom, torej je popis trajal le pet dni. Prvi, predhodni rezultati so bili objavljeni že maja istega leta v Statističnem biltenu, končne podatke so objavili v 16 knjigah leta 1959.
Po podatkih iz leta 1953 je bilo na ozemlju Slovenije 1.504.427 prebivalcev, od tega 712.034 moških in 792.393 žensk. Zasebnih gospodinjstev je bilo 410.976, povprečno so štela 3,66 člana. Temu klasičnemu popisu, ki je služil tudi kot baza za vzpostavitev centralnega registra prebivalstva, jih je sledilo še pet. Zadnji je bil leta 2002, naslednji, leta 2011, je bil prvi registrski, kar pomeni, da so podatke zbrali iz različnih virov. S tem počasi tone v pozabo spomin na popisovalce, ki so bili zaščitni znak urada in so vsakih deset let v prvi polovici aprila popisali vse ljudi v državi, njihova gospodinjstva in stanovanja, včasih pa tudi kmetije in živali.
Statistični urad je svoje izsledke izdajal v različnih publikacijah, najbolj znan je bil Statistični letopis, ki ga je nato nadomestila podatkovna baza SI-STAT. »Statistične podatke objavljamo na način, da bi bili čim bolj dostopni vsem, zato so objavljeni na spletni strani, kjer so na voljo vsem pod enakimi pogoji,« je poudarila direktorica. Uporabnike nagovarjajo tudi po družbenih omrežjih in prek medijev, še vedno pa ohranjajo neposredni stik z ljudmi – ko zbirajo podatke oziroma ko so izbrani v vzorec in poročajo kot osebe ali člani gospodinjstva za izbrano statistično raziskovanje.
Veliko o tem, kaj zanima ljudi, na uradu izvedo že iz vprašanj, ki jih dobijo. Lani je bilo največ povpraševanja s področij inflacije, prebivalstva, plač in stroškov dela, dela in brezposelnosti, vse več pa je bolj zapletenih primerov, ko uporabniki iščejo podatke z različnih področij statistike, je povedala Apolonija Oblak Flander. Na družbenih omrežjih, kjer njihovi sledilci niso poklicni uporabniki statističnih podatkov, pa je največ odziva na objave, v katere vključijo zanimive podatke iz preteklosti, objave s humorno noto, objave, s katerimi se lahko poistovetijo. Zelo obiskana so tudi spletna interaktivna orodja, kot denimo Imena in rojstni dnevi.
Kako pa se teme, ki pritegnejo ljudi, spreminjajo? »Več ko jim lahko ponudimo, več lahko uporabijo, in tako nekatera zanimanja zagotovo usmerjamo tudi mi sami. Zanimanje za podatke o imenih in priimkih, ki jih uporabniki iščejo v zasebne namene, je aktualno že ves čas, odkar je na voljo aplikacija. V poslovne namene pa se zanimanje ljudi zelo povezuje s trenutnim aktualnim dogajanjem v družbi in gospodarstvu,« je odgovorila direktorica Sursa.
Z razvojem družbe prihajajo v ospredje teme, ki so bile pred desetletji še precej v ozadju, denimo področje okolja, ki ga je med drugim vodila Apolonija Oblak Flander, sicer na Sursu zaposlena že 25 let. »Aktualnost vsebinskih področij odseva aktualno dogajanje v družbi. Demografski podatki so aktualni že vso zgodovino urada. V času gospodarske krize po letu 2008 so bili pomembni podatki in kazalniki s področja trga dela, poslovanja podjetij, stanja gospodarstva. Med epidemijo covida-19 so bili zaželeni podatki o umrljivosti in presežni umrljivosti, temu je sledilo obdobje povečane inflacije. Okoljske statistike pridobivajo pomen zadnjih deset, petnajst let, in sicer z vidika varovanja okolja, odzivanja na podnebne spremembe, odzivanja na energetske spremembe, z razvojem transporta in turizma.«
Glavni izzivi urada so povezani s hitrim razvojem družbe in tehnologije, z digitalizacijo, kar prinaša vse večje zahteve po natančnih, pravočasnih in podrobnih podatkih. Poleg tega je velik izziv zagotavljanje, da podatki ostajajo relevantni in zanesljivi v času, ko se potrebe uporabnikov hitro spreminjajo, hkrati pa je treba upoštevati visoke standarde kakovosti in varovanja zasebnosti. Prav tako je velik izziv pridobivanje in ohranjanje visokokvalificiranih kadrov, ki so ključni za izvedbo kompleksnih analiz in razvoj novih metodologij.
Če bi imeli na voljo dodatna sredstva, pravi direktorica, bi dodatno investirali v modernizacijo informacijskih sistemov, v pospešen razvoj za integracijo umetne inteligence v njihove procese. To bi jim omogočilo hitrejšo in bolj učinkovito obdelavo podatkov ter izboljšanje uporabniške izkušnje. Prav tako bi okrepili kadrovske zmogljivosti, med drugim zato, da bi lahko zagotavljali prenos znanj in nadomeščanja. Poudarek bi bil tudi na nadaljnjem razvoju in usposabljanju zaposlenih, da bi lahko še naprej ohranjali visoke standarde neodvisnosti, natančnosti in kakovosti podatkov. Zaposleni so namreč srce urada, je odgovorila generalna direktorica Apolonija Oblak Flander.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji