V hramu Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) je shranjena dobra milijarda podatkov, s katerimi se ukvarja več kot tristo zaposlenih. Čeprav so njihovo glavno orodje številke, v resnici delajo z ljudmi – z vsemi njihovimi navadami in osebnostnimi značilnostmi. Vse to so začeli spoznavati že med prvimi popisi, ko so prečesali republiko po dolgem in počez, in se je potrjevalo tudi pozneje, med telefonskimi anketami. Ko je bila v devetdesetih na televiziji na sporedu Esmeralda, je sledil upor anketarjev.

Sursov X, policijski tiktok in Darsovi humorni napisi

Kako priljubljena je bila mehiška telenovela, so namreč na svoji koži občutili tudi Sursovi telefonski anketarji. Če so poklicali v popoldanskem času, ko je bila na sporedu, so doživeli jezne odzive – če sploh kakšnega. Zato so se uprli in v času predvajanja niso hoteli izvajati anket. To je le ena od zanimivosti, ki so jih statistiki s pretanjenim smislom za humor navedli v publikaciji ob 80. obletnici Sursa. Skozi njihovih osem desetletij podatkov se lahko ljudje sprehodijo tudi na razstavi na Krakovskem nasipu v Ljubljani, ki bo na ogled do 19. septembra.

Statistični podatki niso sami sebi namen

Urad, ki naša življenja in navade pojasnjuje s številkami, je nastal že pred koncem druge svetovne vojne, 19. avgusta 1944, saj se je, so zapisali, narodna vlada Slovenije zavedala, da je kakovostna statistična služba pogoj za načrtovanje gospodarskega razvoja republike in države. Zaživel je po osvoboditvi in že takrat imel podobno ime kot zdaj, Statistični urad Slovenije. Vmes ga je sedemkrat spremenil, vsekakor je vreden zapisa najbolj zapleteni naziv (med letoma 1951 in 1953), ki je gotovo načenjal živce marsikateremu zapisnikarju: Republiški zavod za statistiko in evidenco pri Gospodarskem svetu Vlade Ljudske republike Slovenije.

Prve popise so začeli izvajati kmalu po drugi svetovni vojni. FOTO: arhiv Sursa

Že ob ustanovitvi statističnega aparata so poudarjali njegovo vlogo vzgoje množic: »Statistične podatke je treba na razumljiv način približati najširšemu krogu uporabnikov in jih naučiti misliti tudi v številkah.« To kaže, kot je v odgovorih za Delo poudarila generalna direktorica Sursa Apolonija Oblak Flander, da so bili ustanovitelji vizionarji: »Statistiki so že v preteklosti vedeli, da je treba statistične podatke na razumljiv način približati najširšemu krogu uporabnikov in jih naučiti misliti tudi v številkah. Le tako jih bodo pravilno uporabili. Statistični urad še vedno izvaja to prvotno nalogo državne statistike – vzgojo množic, ki jo s sodobnejšim izrazom imenujemo skrb za statistično pismenost.«

Iz začetnih let urada je razbrati tudi podatek, ki je družbeno pomenljiv in zabaven hkrati. Že prvemu direktorju (Alojz Dular) je na položaju sledila ženska, ena od štirih doslej. Ime ji je bilo Silva Exel Škerlak, in to mnogo pred tem, ko je excel postal sinonim za razpredelnice in tabele. Slovenska ekonomistka in profesorica je urad vodila med letoma 1945 in 1948, ko je imel približno 180 zaposlenih, večinoma s srednjo in nižjo izobrazbo. Leta 1950 je zaposloval le štiri sodelavce s fakultetno izobrazbo, manjkali so strokovnjaki za metodologijo, analitiko in teorijo. Vzgoja statističnega kadra, ki je sodila med cilje že ob ustanovitvi, se je zlagoma obrestovala; do leta 1966 se je število zaposlenih z visoko in višjo izobrazbo povečalo na skoraj petino. Zdaj je med nekaj več kot 300 zaposlenimi skoraj 90 odstotkov takih z univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo. Večina je žensk, ki pa rade poudarijo, da je navsezadnje tudi statistika ženskega spola.

Zdajšnja direktorica Apolonija Oblak Flander je na Sursu zaposlena že 25 let. FOTO: Jože Suhadolnik

Kako so takrat obdelovali podatke, si v informacijski dobi ni več mogoče niti predstavljati. Surs je sicer ves čas sledil razvoju računalnikov. Že leta 1952 je vpeljal sistem računalnikov IBM, ki je vseboval verificirke in tabelirke, leta 1979 pa se je opremil z enim najsodobnejših v Evropi. Imel je dva megabajta spomina in dva gigabajta diskovnega prostora; kar je danes neznatno, je bilo takrat spravljeno na paletah, ki so napolnile dobršen del njihovega dvorišča. Leta 1988 so kupili prve štiri osebne računalnike. Bili so spravljeni v zastekljenih sobicah, za delo z njimi so se morali zaposleni vpisati na seznam, ko so prišli na vrsto, so imeli na voljo največ eno uro. In kaj so delali na njih? Pretipkali besedilo, ki je šlo nato v tiskarno.

Prvi popis je trajal pet dni

V tistih prvih letih so ljudje v živo spoznali statistike kot popisovalce prebivalstva. Prvi po vojni je bil popis krajev in naselij na ozemlju nekdanje Dravske banovine in Slovenskega primorja. Ker pa se je med izvajanjem spremenila upravna razdelitev, njegov namen ni bil v celoti dosežen. Uspešnejši je bil popis prebivalstva leta 1948, s katerim so zbrali osnovne podatke o prebivalstvu po okrajih, naseljih in zaselkih.

Priprave na popis prebivalstva v letu 1981 FOTO: Marjan Zaplatil

Prvi popis, izpeljan v skladu s priporočili OZN, je bil opravljen leta 1953. Vodila ga je zvezna popisna komisija pri zveznem zavodu za statistiko, ob pomoči popisnih komisij republiških zavodov, na terenu pa so ga izvajale občinske komisije. Popisne obrazce so ljudem razdelili 30. in 31. marca 1953, izpolnjene so zbirali med 1. in 3. aprilom, torej je popis trajal le pet dni. Prvi, predhodni rezultati so bili objavljeni že maja istega leta v Statističnem biltenu, končne podatke so objavili v 16 knjigah leta 1959.

Po podatkih iz leta 1953 je bilo na ozemlju Slovenije 1.504.427 prebivalcev, od tega 712.034 moških in 792.393 žensk. Zasebnih gospodinjstev je bilo 410.976, povprečno so štela 3,66 člana. Temu klasičnemu popisu, ki je služil tudi kot baza za vzpostavitev centralnega registra prebivalstva, jih je sledilo še pet. Zadnji je bil leta 2002, naslednji, leta 2011, je bil prvi registrski, kar pomeni, da so podatke zbrali iz različnih virov. S tem počasi tone v pozabo spomin na popisovalce, ki so bili zaščitni znak urada in so vsakih deset let v prvi polovici aprila popisali vse ljudi v državi, njihova gospodinjstva in stanovanja, včasih pa tudi kmetije in živali.

Računalnik je zasedel dobršen del dvorišča. FOTO: arhiv Sursa

Statistični urad je svoje izsledke izdajal v različnih publikacijah, najbolj znan je bil Statistični letopis, ki ga je nato nadomestila podatkovna baza SI-STAT. »Statistične podatke objavljamo na način, da bi bili čim bolj dostopni vsem, zato so objavljeni na spletni strani, kjer so na voljo vsem pod enakimi pogoji,« je poudarila direktorica. Uporabnike nagovarjajo tudi po družbenih omrežjih in prek medijev, še vedno pa ohranjajo neposredni stik z ljudmi – ko zbirajo podatke oziroma ko so izbrani v vzorec in poročajo kot osebe ali člani gospodinjstva za izbrano statistično raziskovanje.

Aktualnost področij se spreminja

Veliko o tem, kaj zanima ljudi, na uradu izvedo že iz vprašanj, ki jih dobijo. Lani je bilo največ povpraševanja s področij inflacije, prebivalstva, plač in stroškov dela, dela in brezposelnosti, vse več pa je bolj zapletenih primerov, ko uporabniki iščejo podatke z različnih področij statistike, je povedala Apolonija Oblak Flander. Na družbenih omrežjih, kjer njihovi sledilci niso poklicni uporabniki statističnih podatkov, pa je največ odziva na objave, v katere vključijo zanimive podatke iz preteklosti, objave s humorno noto, objave, s katerimi se lahko poistovetijo. Zelo obiskana so tudi spletna interaktivna orodja, kot denimo Imena in rojstni dnevi.

Prehod na uporabo enega najsodobnejših računalnikov v tem delu Evrope je takrat zahteval spremembo miselnosti in organizacije dela ter predvsem pridobitev dodatnega znanja. FOTO: arhiv Sursa

Kako pa se teme, ki pritegnejo ljudi, spreminjajo? »Več ko jim lahko ponudimo, več lahko uporabijo, in tako nekatera zanimanja zagotovo usmerjamo tudi mi sami. Zanimanje za podatke o imenih in priimkih, ki jih uporabniki iščejo v zasebne namene, je aktualno že ves čas, odkar je na voljo aplikacija. V poslovne namene pa se zanimanje ljudi zelo povezuje s trenutnim aktualnim dogajanjem v družbi in gospodarstvu,« je odgovorila direktorica Sursa.

Z razvojem družbe prihajajo v ospredje teme, ki so bile pred desetletji še precej v ozadju, denimo področje okolja, ki ga je med drugim vodila Apolonija Oblak Flander, sicer na Sursu zaposlena že 25 let. »Aktualnost vsebinskih področij odseva aktualno dogajanje v družbi. Demografski podatki so aktualni že vso zgodovino urada. V času gospodarske krize po letu 2008 so bili pomembni podatki in kazalniki s področja trga dela, poslovanja podjetij, stanja gospodarstva. Med epidemijo covida-19 so bili zaželeni podatki o umrljivosti in presežni umrljivosti, temu je sledilo obdobje povečane inflacije. Okoljske statistike pridobivajo pomen zadnjih deset, petnajst let, in sicer z vidika varovanja okolja, odzivanja na podnebne spremembe, odzivanja na energetske spremembe, z razvojem transporta in turizma.«

Leta 1978 je bil v slovenski skupščini sprejet odlok o nabavi računalnika in določitvi sredstev za novo stavbo. Računalnik so dobili leto pozneje, urad pa se je v novo stavbo na Litostrojski cesti 54 preselil šele leta 2012. FOTO:Roman Šipić

Statistični urad je svoje izsledke izdajal v različnih publikacijah, najbolj znan je bil Statistični letopis, ki ga je nato nadomestila podatkovna baza SI-STAT. FOTO:Blaž Samec