Tihi morilec 21. stoletja: ali ste tudi vi v nevarnosti?

Življenje je nepredvidljivo, in čeprav se trudimo, da bi se spopadali z zdravimi in odgovornimi odločitvami, pa usoda nemalokrat prevzame vajeti v svoje roke. Kljub temu pa je prav, da se tudi z njo spoprimemo pripravljeni in oboroženi s pravimi ukrepi. Tako si lahko izboljšamo svoj vsakdan – za danes, jutri in ko nas ne bo več.

Živeti tako, da zmanjšamo dejavnike tveganja

Živeti na polno, a hkrati dovolj odgovorno, da lahko čim bolj preprečimo najhujše. In ko govorimo o dejavnikih tveganja, je nedvomno treba razmišljati o tem, kako izboljšati svojo telesno kondicijo in preprečiti nekatera obolenja, kar lahko naredimo z boljšo vsakodnevni rutino. 

In ko danes govorimo o dejavnikih tveganja za naše zdravje, ne moremo mimo našega najhujšega sovražnika – stresa, ki postaja glavni krivec za marsikatero obolenje. Dolgotrajni (kronični) stres lahko vodi v zmanjševanje imunske odpornosti ter kardiovaskularne, prebavne, dihalne motnje/bolezni, opozarjajo na NIJZ. Na duševnem področju so s hudim doživljanjem stresa lahko povezane anksioznostna ali depresivna motnja ter številne odvisnosti.

Zaradi stresa tudi slabo spimo, smo utrujeni, razdraženi, nimamo prave koncentracije, težko se osredotočimo na lepe trenutke, ki nam jih ponuja življenje. Da, stres nam zamegli vsakdanjik in nam onemogoča, da bi jasneje stopali čez vse preizkušnje.

Živeti na polno, a hkrati dovolj odgovorno, da lahko čim bolj preprečimo najhujše. FOTO: Depositphotos

Kaj pa preostali dejavniki tveganja?

Poleg dolgotrajnega stresa pa so med najpogostejšimi dejavniki tveganja za naše zdravje predvsem naše vsakodnevne navade, kot so slaba prehrana in posledično prekomerna teža ter premalo gibanja. Pa tudi kajenje, prekomerno uživanje alkohola in drugih prepovedanih substanc.

Zanimivi so tudi rezultati testa »Kako tvegano živim?« Zavarovalnice Triglav, ki pravzaprav dokazujejo, kateri so največji dejavniki tveganja pri Slovencih.

Zelo dober rezultat so sodelujoči v povprečju dosegli pri vprašanju, ki je preverjalo, koliko časa spijo. Na podlagi testa večina Slovencev spi od 7 do 9 ur dnevno, kar je priporočljiva dolžina vsakodnevnega spanca.

Glede stresa pa so rezultati nekoliko slabši, saj so sodelujoči na 10-stopenjski točkovni lestvici, pri čemer 1 pomeni najnižjo vrednost in 10 najvišjo, ocenili, da je prisotnost stresa v njihovem življenju dobre 6,1 točke.

Drugi najpogostejši dejavnik tveganja pri sodelujočih v testu je stopnja telesne dejavnosti. Kar 15 % sodelujočih se v svojem prostem času ne rekreira, 35 % pa jih je aktivnih zgolj 1-krat do 2-krat na teden. Skrb vzbujajoč je podatek, da je med dvema podpovprečno aktivnima starostnima skupinama tudi tista, ki jo sestavljajo mladi med 15. in 24. letom starosti.

Na tretje mesto med dejavniki tveganja pri sodelujočih pa se uvršča čas, ki ga preživimo na cestah. Nevarnost, da se nam na cesti pripeti nesreča, seveda narašča s številom kilometrov, ki jih prevozimo. Največ sodelujočih s svojim jeklenim konjičkom prevozi od 10 do 15 tisoč kilometrov na leto.

Prav skrb za družino je glavni razlog, zaradi katerega se posamezniki odločajo za sklenitev Življenjskega zavarovanja za primer smrti. FOTO: Depositphotos

Ko se zgodi najhujše, poskrbite, da bo lažje 

Našteto naj nam služi kot opozorilo in nas morda predrami od vsakdanje rutine ter nas prisili, da malo odločneje premislimo o svoji prihodnosti in prihodnosti tistih, ki jih imamo najraje. Tudi naši svojci lahko v trenutkih, ko nas kaj upočasni, denimo bolezen ali poškodba, občutijo posledice.

Še težje pa je, ko se zgodi najhujše, zato je smiselno razmišljati tudi o tem, kaj bomo zapustili za seboj, ko nas več ne bo. Tudi s sklenitvijo ustreznega življenjskega zavarovanja. To bo v primeru najhujšega poskrbelo za finančno varnost najbližjih.

Prav skrb za družino je glavni razlog, zaradi katerega se posamezniki odločajo za sklenitev Življenjskega zavarovanja za primer smrti. A žal se jih še vedno premalo zaveda, da samo zavarovanje ne bo dovolj. Ustrezna mora biti tudi zavarovalna vsota. Med novosklenjenimi Življenjskimi zavarovanji za primer smrti v letu 2022 je bilo skoraj tretjino zavarovanj z minimalno zavarovalno vsoto do 20.000 evrov.

Glede na to, da je priporočljiv minimum zgolj za nadomestitev izpada dohodka zavarovane osebe trikratnik njene letne plače, je to precej malo. Če upoštevamo povprečno neto plačo v Sloveniji, bi ustrezna zavarovalna vsota morala znašati vsaj 40.000 evrov. Tako bi družini za minimalno priporočljivo obdobje lahko omogočili življenjski standard, primerljiv s tistim, ki ga je imela pred smrtjo bližnjega. Nikakor pa ta znesek ne zadošča še za pokritje morebitnih finančnih dolgov v obliki kreditov in za zagotovitev finančne varnosti vzdrževanih družinskih članov. K trikratniku letne plače bi morali tako prišteti še višino neodplačanih dolgov, kot so posojila, lizingi in negativna stanja na bančnem transakcijskem računu.

Naročnik oglasne vsebine je Zavarovalnica Triglav