Na njem živeli Brecht, Wallenberg in polovica skupine ABBA

Kaj imajo skupnega veliki nemški dramatik Bertolt Brecht, švedski diplomat Raoul Wallenberg, kipar Carl Milles in nekdanji zakonski par iz pop skupine ABBA? Vsaj del svojega življenja so preživeli na otoku Lidingö v stockholmskem ožjem arhipelagu, ki je tudi zaradi njih dobil sloves zaželenega otoka znanih in bogatih.

Ne samo znana imena, ampak tudi sama lega in konfiguracija tega lepega otoka na pragu strogega središča švedske prestolnice sta v veliki meri prispevali k njegovi priljubljenosti. Trideset kvadratnih kilometrov velik otok ima namreč vse, kar si želijo ljubitelji umirjenega življenja sredi narave, pa vendarle ne odrezano od vseh dobrobiti in prednosti velike metropole. Severni in vzhodni del otoka je tako še vedno predvsem podeželski, z veliko travnikov, polj in gozdov, ki ponujajo veliko možnosti za sprehode, kolesarjenje in tudi jahanje.

Na otoku rastejo nove, moderne stanovanjske soseske za visoki srednji razred. FOTO: Jože Pojbič

Dve večji jezeri sta poleti primerni za kopanje (seveda po temperaturnih merilih severnjakov) in ribolov, pozimi pa za drsanje. Na otoku so tudi dve igrišči za golf in umetni hrib, ki pozimi služi kot smučišče. Imajo tudi lepo peščeno plažo Fågelöudde, ki je poleti dobro obiskana. Velik del teh naravnih območij je zaščiten kot naravni rezervat, v katerem pa režim ni zelo strog, saj so po njem razpredene sprehajalne poti in postavljena počivališča s prostori za piknike in peko na žaru.

Do začetka dvajsetega stoletja je bil otok, na katerega se je do takrat dalo priti le s plovili, še zelo odmaknjen in na njem so bile predvsem kmetije. Ko pa so okrog leta 1910 zgradili prvi pravi most, je prav vse prej našteto postalo vaba za bogate Stockholmčane, ki so si na njem začeli graditi počitniške hišice ali kar prave stanovanjske hiše. Večina od teh stoji še zdaj, družine jih le redko prodajajo, njihove cene pa dandanes dosegajo vrtoglave višine.

Tudi ob zaščitenem jezeru v naravnem rezervatu so postavljene lepe hiše. FOTO: Jože Pojbič

Manjša družinska hiša na Lidingöju tako po podatkih nepremičninskih podjetij iz leta 2020 stane od 1,6 do 1,7 milijona evrov, večja hiša pa dva in pol do tri in pol milijona. Nič čudnega torej, da se na otok naseljuje veliko takšnih, ki so zaposleni v dobro plačanih dejavnostih, kot so bančništvo, finance, podjetništvo in tudi mediji. In zato je občina Lidingö po povprečnem zaslužku svojih prebivalcev tretja najbogatejša občina na Švedskem.

Za Wallenbergom je izginila vsaka sled

Med prvimi, ki so začeli s počitniškimi hišicami »kolonizirati« Lidingö in mu graditi sloves zaželenega otoka, sta bila dedek in babica prej omenjenega švedskega diplomata Raoula Wallenberga. Poletno hišo, vendar ne v tradicionalni švedski maniri, ampak v slogu švicarskih alpskih koč, sta zgradila na južni obali otoka leta 1882, torej pred izgradnjo mostu, in tu se je leta 1912 rodil mali Raoul. Po svetu je postal znan, ko je kot švedski diplomat v misiji v Budimpešti leta 1944 organiziral reševalno akcijo budimpeških Judov, ki so jih Nemci nameravali deportirati v koncentracijska taborišča.

Dal je izdelati švedske zaščitne potne liste, s katerimi je iz Budimpešte na Švedsko uspelo zbežati desettisočim Judom. Žal je leta 1945, ko so Budimpešto zasedli Sovjeti in je hotel o švedski reševalni akciji poročati sovjetskemu poveljstvu mesta, izginil brez sledu. Podobno je že pred njim skoraj brez sledu izginila koča njegovih starih staršev, ki je okrog leta 1930 pogorela do tal. Zdaj so na mestu, kjer je stala, le še betonski temelji in spomenik v obliki bronastega diplomatskega kovčka.

Na mestu nekdanje Dalénove tovarne AGA je zraslo sodobno stanovanjsko naselje, ki se prepleta z zaščiteno staro arhitekturo tovarne. FOTO: Jože Pojbič

Veliko več oprijemljivega sta za sabo na otoku pustila kipar Carl Milles in njegova žena, slikarka Olga. Kmalu po povezavi otoka s celino sta si tam zgradila stanovanjsko hišo in atelje, ki sta ju v naslednjih letih še širila in okrog stavb uredila tudi čudovit terasasti park s številnimi skulpturami in vodometi. Potem ko sta v tridesetih letih prejšnjega stoletja odšla živet in ustvarjat v ZDA, sta celotno posest podarila Švedski, in od takrat vse skupaj vodi fundacija in je kot neke vrste muzej in galerija javno dostopno. Posest se zdaj imenuje Millesgården in jo vsako leto obišče na tisoče ljubiteljev umetnosti in turistov. Tako je tudi Milles veliko pripomogel k ugledu otoka.

Dalénov prispevek k razvoju otoka

Izumitelj, inženir in Nobelov nagrajenec za fiziko Gustaf Dalén pa je kot generalni direktor podjetja za izdelavo acetilenskih svetilnikov in drugih izdelkov, povezanih s plinom AGA, po letu 1912 poskrbel, da se je otok začel zelo hitro razvijati in še hitreje naseljevati. Na južni obali otoka je namreč podjetje AGA, ki je bilo takrat po svojih acetilenskih svetilnikih znano že po vsem svetu in je ravno dobilo naročilo za izdelavo svetilnikov za Panamski prekop, zgradilo povsem nov tovarniški kompleks in vso proizvodnjo preselilo na otok.

To je za sabo potegnilo hitrejšo izgradnjo tramvajske linije ob južni obali, hitrejše komunalno urejanje otoka in tudi začetek množičnejše stanovanjske gradnje za delavce tovarne. Območje tovarne, ki zdaj ne deluje več, je danes zavarovano kot tehniška dediščina, stare tovarniške proizvodne in upravne stavbe so spremenjene v šole, pisarne, stanovanja in garažne hiše, znotraj območja pa je zraslo najnovejše in najsodobnejše blokovsko stanovanjsko naselje na otoku, poimenovano Dalénum.

Takoj po izgradnji mostu na otok so tu začele rasti počitniške in stanovanjske hiše premožnih Stockholmčanov, ki so dobro ohranjene in dosegajo visoke vrednosti. FOTO: Jože Pojbič

Agnetha Fältskog in Björn Ulvaeus, polovica nekdanje skupine ABBA, sta prišla na Lidingö precej pozneje, ko je že imel sloves otoka bogatih in slavnih, in bi na njem morda živela še zdaj, če se leta 1979 ne bi ločila. Ko sta se razšla, sta zapustila Lidingö in si poiskala vsak svoje pribežališče, prav tako na otokih.

Brechtovo pribežališče

Še krajše je bilo bivanje Bertolta Brechta na tem otoku slavnih. Nanj se je zatekel leta 1939, potem ko je moral kot levičar in nasprotnik Hitlerjevega režima pobegniti iz Nemčije in je begal od Prage, Dunaja, Švice, Francije in Danske do Švedske. Švedska vlada je leta 1940 popustila pritiskom Hitlerjevega režima in Brecht je moral zapustiti državo, a pred tem je med bivanjem na Lidingöju napisal eno svojih najboljših dramskih del, Mati Korajža in njeni otroci. Tudi na njegovo bivanje na otoku spominja samo še kratko besedilo na ploščici na mestu, kjer je nekoč stala hiša, v kateri je živel.

Kipar Carl Milles je z ženo Olgo na otoku ustvaril čudovito bivališče s parkom, polnim skulptur in vodometov. Vse je zdaj na ogled javnosti kot Millesgården. FOTO: Jože Pojbič

V sodobnem času Lidingö ohranja sloves otoka za bogataše, čeprav se nanj v novonastajajoče moderne blokovske soseske priseljuje tudi vse več pripadnikov zgornjega srednjega sloja. Tako na otoku živijo vsaj na Švedskem zelo znani prebivalci predvsem iz medijskih voda: pevka in igralka Pernilla Wahlgren, TV-voditelj Peter Jihde, TV-voditeljica Sofia Wistam, pevka, menedžerka in tekstopiska Laila Bagge, podjetnica, avtorica in blogerka Isabella Lövengrip ter še kdo.