Ste se kdaj vprašali, kako delfini dihajo, ko spijo, ali sploh spijo, kako dobro vidijo, ali ločijo barve, ali se res oglašajo le z žvižgi in tleski oziroma kliki, koliko rib morajo naloviti vsak dan, kako se ljubijo in kako samice dojijo, ali res živijo več kot 60 let ...? Če vas torej zanima, kako živi teh 150 princev in princes Tržaškega zaliva, kako so slovenski raziskovalci popisali 400 različnih osebkov velikih pliskavk, potem boste pač morali obiskati novi Morigenosov Center o delfinih.

V Centru o delfinih je tudi maketa delfina z imenom Morigenos (eden prvih identificiranih), ki ga je izdelal Edo Šćuk. Ob njem je vodja projekta Center o delfinih Krista Lokar. FOTO: Boris Šuligoj/Delo

»S centrom o delfinih smo dobili nekakšno stičišče med znanostjo in javnostjo, kakršnega smo si v slovenskem društvu o morskih sesalcih Morigenos vedno želeli. To je izobraževalno-raziskovalni center, v katerem lahko obiskovalci izvedo vse o delfinih, veliko pa tudi o morju in naši organizaciji,« nam je povedal predsednik društva dr. Tilen Genov.

Piran postaja na ta način občudovanja vredno središče znanja o morju. Poleg akvarija Piran, ki deluje v okviru Univerze na Primorskem in Muzeja školjk, velike zasebne zbirke polžev in školjk na istem trgu, so odprli še center o delfinih. Če dodamo še Morsko biološko postajo Inštituta za biologijo pred Piranom, Pomorski muzej Sergeja Mašere, Muzej podvodnih dejavnosti, Fakulteto za pomorstvo in promet in srednjo pomorsko šolo v okviru GEPŠ, potem je Piran združil zavidljiv del znanja o morju, ki ga premore slovenska država.

V prvem nadstropju Baročne hiše na Tartinijevem trgu 10 (bela stavba) je doma Morigenosov Center o delfinih.

Morigenos, ki že 21 let aktivno proučuje biologijo, ekologijo, vedenje in varstveni status delfinov v Tržaškem zalivu, je s svojim delom prispeval k dopolnjevanju znanja o delfinih. Kljub vsemu dosedanjemu trudu, akcijam in raziskavam doslej ni bilo prostorov, kjer bi se lahko javnost bolje seznanila s temi karizmatičnimi bitji. Zato je članom Morigenosa že pred več kot enim letom občina omogočila brezplačno najetje prostorov v prvem nadstropju Baročne hiše na Tartinijevem trgu 10. Tukaj so pridobili dve pisarni in dragocene prostore za delovanje.

Vodja projekta Center o delfinih Krista Lokar in model delfina Morigenos, enega prvih identificiranih pri nas. FOTO: Boris Šuligoj/Delo

Od makete delfina do raziskovalne opreme

V centru je izobraževalna razstava s fotografijami, besedili in infografiko, ki predstavlja delfine. Uredili so zvočno sobo, v kateri je mogoče prisluhniti posnetkom komuniciranja med delfini, hrup plovil in druge zvoke, ki jih generira človek s svojimi dejavnostmi pod vodo. Na voljo je aplikacija, ki obiskovalcem omogoča na lahkoten način spoznavati raziskovanje delfinov. Razstavili so svojo raziskovalno opremo, od fotoaparatov, daljnogleda do hidrofona (mikrofon za snemanje pod vodo), videti bo mogoče tudi Morigenosovo plovilo v bližnjem pristanu. Razstavili so tudi okostje mladega delfina. Posebnost je kip velike pliskavke, ki ga je v naravni velikosti izdelal Edo Šćuk. »Gre za veren posnetek našega najbolj znanega delfina, samca, ki je dolg kar 2,8 metra in tehta več kot 250 kilogramov. Ljudje niti nimajo predstave, kako velike so te živali, ki spadajo med kljunate kite, saj pri nas dosežejo tudi 3,5 metra. Pogosto opozarjamo vse na morju, da so to divje živali in so lahko srečanja z njimi nepredvidljiva, zato nikakor ne priporočamo igre z njimi, « nam je povedal Tilen Genov. Na morju pred Piranom je namreč mogoče pogosto v njihovem naravnem okolju srečati delfine v jatah, kjer jih lahko plava tudi po več deset.

Velike pliskavke so edina vrsta delfinov, ki stalno prebiva v severnem Jadranu. So natalni filopatrioti, kar pomeni, da se radi zadržujejo tam, kjer so se rodili. FOTO: Morigenos

Prostori bodo namenjeni znanstvenim delavnicam, okroglim mizam, izobraževanju za šole in druge aktivnosti za različne skupine. Center bo namenjen razvoju znanja, ozaveščanju, izmenjavi znanja in prizadevanjem za izboljšanje splošnega varovanja morja. Center si bo mogoče prva dva meseca ogledati brezplačno, od polovice avgusta dalje pa bodo računali vstopnino (odraslim najverjetneje pet, otrokom pa tri evre). Center bo odprt od srede do nedelje, v poletnem času po osem ur na dan.

Za ureditev in opremo prostorov je Morigenos namenil 78.000 evrov, ki so jih prejeli iz mehanizma LAS Istra, ta pa je denar prejel od ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj in iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Petino sredstev je za ureditev in opremo prispeval tudi Morigenos iz lastnih sredstev, ki jih prejema na različne načine. Eden od virov za delovanje slovenskega društva morskih sesalcev je akcija Posvojite delfina. V Sloveniji imamo že več sto ljudi, ki so simbolično posvojili delfina in na ta način pomagajo društvu. V njem je 20 aktivnih članov in nekaj čez 50 podpornikov.

Takole preizkuša valove mladič, ki še nima imena. FOTO: Morigenos

Center o delfinih je samo en del delovanja društva. Njihove aktivnosti so iz leta v leto bolj razvejane. Slovensko društvo za morske sesalce Morigenos je neodvisna in neprofitna strokovna ter nevladna organizacija, ki povezuje znanstveno raziskovanje, monitoring, izobraževanje, ozaveščanje javnosti in razvoj kadrov za učinkovito varstvo morskega okolja in biotske raznovrstnosti. Največ pozornosti posvečajo raziskovanju delfinov vrste velika pliskavka (Tursiops truncatus). »Ugotoviti želimo predvsem, kako so razširjeni in razporejeni v tem delu Jadrana, njihovo številčnost, socialno strukturo, prehranjevalne navade, interakcije z ribištvom (kar pogosto so te zanje usodne, predvsem zapletanje v mreže, a tudi trčenja v hitra plovila in propelerje) in vpliv turizma nanje. Delfine spremljamo s plovili, opazujemo jih s primernih kopenskih točk, z zelo močnimi daljnogledi, s pomočjo fotoidentifikacije in akustičnim monitorjem,« pojasni Tilen Genov. Od leta 2002 so v slovenskih in okoliških vodah (raziskujejo lahko tudi v hrvaških in italijanskih vodah) fotoidentificirali več kot 400 delfinov. Več kot stotim so dali ime, drugim pa kodo in jih popisali. Morigenos proučuje stopnjo preživetja, stopnjo rodnosti, razširjenosti in razporeditve delfinov, vzorce pojavljanja, migracije, uporabo habitatov in pogostost posameznih delfinov na posameznih območjih.

Delfini so pogosto v takih jatah tik pred mestom. Prav tu je najgloblji del slovenskega morja, slovenski podmorski "Triglav". Foto Morigenos

Delfinke odplaknejo strupe iz svojih teles

Velike pliskavke so edina vrsta delfinov, ki stalno prebiva v severnem Jadranu. So natalni filopatrioti, kar pomeni, da se radi zadržujejo tam, kjer so se rodili. Sezonsko ne migrirajo prav daleč, plavajo v glavnem v krogu 50 kilometrov. So genetsko zdravi in na dan pojedo med 10 in 15 kilogrami rib. Genetsko so precej drugačni od drugih delfinov na Jadranu. Raziskovalci iz Morigenosa so v osrednji znanstveni reviji o morskih sesalcih Marine Mammal Science objavili svoj članek o prav posebni metodi identifikacije delfinov. Njihova študija je pokazala, da je mogoče delfine prepoznavati tudi po obraznih potezah. Sicer pa ostaja glavna metoda identifikacije na podlagi sprememb na hrbtni plavuti.

S takšno infografiko poučujejo obiskovalce. Uradno odprtje centra za javnost bo 21. junija. FOTO: Boris Šuligoj/Delo

Delfini iz Tržaškega zaliva so razdeljeni v dve večji skupini in eno manjšo. Eni prihajajo pred Piran zjutraj (jutranja), drugi zvečer (večerna skupina). Tretja skupina je manjša, v njej delfini niso tako socialno povezani kot v večjih dveh. Takega vedenja delfinov niso pazili nikjer drugje po svetu. Slovenski raziskovalci so v praksi z jemanjem številnih vzorcev tkiv delfinov potrdili to, kar je bilo v teoriji sicer že znano (vendar je v praksi to težko dokazati), da imajo samice, ki rodijo in dojijo, v maščevju manj onesnaževal (strupenih PCB) kot samci ali druge samice. Večino polikloriranih bifenilov odplaknejo samice iz sebe z dojenjem.

Eden od posebnosti slovenskih raziskav je tudi delfin Prešeren (krščen tako, ker so ga odkrili na 8. februar). Ta je svetovni plavalski rekorder med velikimi pliskavkami, saj je najprej priplaval 1257 kilometrov iz južnega Tirenskega morja (iz bližine otokov Lipari) do Pirana, potem pa so ga odkrili še 2053 kilometrov stran v Ligurskem morju. Vsi ti podatki oblikujejo povsem drugo predstavo o vse bolj priljubljenih prebivalcih našega morja.