Sto let in še eno, pa nikoli ni utrujen

Jožko Battestin je upokojeni elektroinženir in profesor fizike, izumitelj, grafolog, pilot … Glede na to, da je naredil izpit za športnega pilota šele pri 91 letih, deset let pozneje pa pri založbi Ara izdal knjigo Osnove grafologije, se lahko vprašamo, kaj vse bo še naredil. Ko je bil lani star sto let, je dejal, da ima toliko energije, kakor bi jih imel dvajset. Ko smo ga v ponedeljek vprašali, kako se počuti zdaj, je nabrito odgovoril: »Kot bi jih imel 19!«

Ponedeljkovo predstavitev v domu upokojencev na Koleziji v Ljubljani je začel kar sam, za klavirjem, elegantno oblečen in umirjen. Umirjena je bila tudi njegova melodija – do dramatičnega zaključka, s katerim je celo neznancem razkril kanec svojega iskrivega značaja.

Knjiga je plod večdeset­letnega dela; pisati jo je začel, ko je proučil vsa dela nemškega filozofa, psihologa in protagonista grafologije Ludwiga Klagesa, kot je v predstavitvi avtorja omenila Mirela Smajić. Zapisano je že davno pokazal pokojnemu akademiku Antonu Trstenjaku, ki se je poleg psihologije posvečal grafologiji. Ko je vse prebral, mu je dal jasen napotek: »To moraš čim prej objaviti, pa ne čakaj, da boš star.«
 

Temelji znanstvene grafologije

Knjiga Osnove grafologije je pred desetletjem izšla v samozaložbi, tudi z njegovima prevodoma v nemščino in francoščino. Zdaj je v drugi izdaji ugledala luč sveta še pri založbi Ara. Njeno vrednost je najbolj zgovorno v spremni besedi določil psiholog Janek Musek: »Izračunavanje fizikalnih značilnosti pisanja, ki ga avtor dodaja Klagesovemu grafološkemu sistemu, je avtorjev izvirni prispevek, ki je že zastavljen v tej smeri.« Na podlagi njegovih izračunov bi namreč lahko utemeljili znanstveno grafologijo, kar je prelomno v svetovnem merilu.



Zdaj, ko je eno veliko delo za njim, že razmišlja o naslednjem, v mislih ima knjigo o vesolju. Z njim se od nekdaj počuti povezanega. »Vsaka misel je elektromag­netno valovanje, vsaka misel gre v vesolje in se vrne nazaj, ker se tam tudi odbija z isto frekvenco. To se dogaja avtomatično,« je ena izmed njegovih misli. »Človek lahko od vesolja dobi, kar si želi, če ga le zaprosi,« je poudaril.
 

Klavir, ki piše note

Čeprav ima Jožko Battestin za sabo lepo število let (rodil se je 14. marca 1918), se bralec njegovega življenjepisa vpraša, kdaj mu je vse to uspelo. Že pri osemnajstih letih je prijavil prvi izum, skupaj jih je nanizal štirinajst, večinoma so to naprave in pripomočki za pouk fizike in mehanike. Velik del življenja je namreč posvetil pou­čevanju fizike, med drugim na gimnaziji na Šubičevi ulici v Ljubljani ter na mariborski pedagoški fakulteti, kjer je dočakal upokojitev.

Eden od njegovih zanimivejših izumov je gotovo klavir, ki piše note. Zasnoval ga je pri 22 letih. Klavir je priredil tako, da je improvizirano igranje s pomočjo posebne tehnologije, ki jo je izdelal sam, prenesel na notno črtovje. Izum kajpak ni nastal po naključju. Ta inštrument igra od desetega leta. Pa ne po notah, ampak improvizira in sproti komponira. »Igranje po notah je obremenitev, človeka utrudi, improvizacija pa je ustvarjanje, počitek, človeka sprosti,« je povedal.

Med pomembnimi podatki iz njegovega življenja pritegne še ta, da je vodil gradnjo Instituta Jožef Stefan v Ljubljani in bil njegov tehnični direktor. Pri 91 letih je naredil izpit za športnega pilota in poletel do Bleda in okolice, vendar iz tega ni delal cirkusa. Kot tehnično podkovan človek je vedel, kaj je treba narediti, je takrat ­povedal za medije.

V ponedeljek ni veliko govoril o sebi. Ko je odgovoril na nekaj kratkih vprašanj, je vprašal: »Vam še kaj zaigram?« Njegova delovna terapevtka Rozi Micevska je povedala, da še vedno ne jemlje zdravil, da se nikoli ne pritožuje, da je zelo aktiven in k temu spodbuja sostanovalce v domu. Tudi ko mu je hotela olajšati razdajanje občinstvu, rekoč, da je že nekoliko utrujen, je urno odvrnil: »Jaz nikoli nisem utrujen!«