Srečanje v Vatikanu

Med tisoči obiskovalcev, ki so si v Vatikanu ogledali razstavo Plečnik in sveto, sta bila tudi ameriška mladoporočenca na medenih tednih Nikolai in Margaret Kalnin, z dekliškim priimkom Plecnik. Iz severne Kalifornije sta v začetku julija pripotovala v Italijo, še zlasti ju je zanimal ogled Vatikana. Tam pa se je mlada nevesta po naključju prvič srečala z delom dedkovega sorodnika, ki ni nihče drug kot največji slovenski arhitekt Jože Plečnik.

Nista pričakovala, da bosta naletela na razstavo kelihov oziroma liturgičnega posodja, ki je bila za njiju vrhunec obiska. »Spomnim se, kako sem vstopila v Vatikanske muzeje in že od daleč zagledala velik napis: Plečnik. Najprej sem mislila, da sem narobe videla, toda ko sva se v veliki množici pomikala bliže, sem ugotovila, da sem prebrala povsem natančno. Čutila sem globoko spoštovanje, da je bilo naše družinsko ime na razstavi v Vatikanu. Vedela sem, da sem imela 'prastrica', ki je bil arhitekt in je delal po Evropi, toda še nikoli nisem videla nobenega njegovega dela v živo,« nam je 28-letna Margaret Kalnin, ki dela pri Applu v San Franciscu, zaupala po elektronski pošti.
 

Plečnikova knjiga za očetovo darilo

Po razstavi se je po facebooku povezala s Plečnikovo hišo v Ljubljani in kupila angleški prevod knjige Andreja Hrauskyja Plečnikova arhitektura v Ljubljani ter jo očetu Paulu Plecniku podarila kot predčasno darilo za rojstni dan. »Seveda smo morali takoj vprašati, ali so morda v kakšnih sorodstvenih vezeh z našim arhitektom,« je kot zanimivost ob razstavi, ki se je predvčerajšnjim preselila v Mestni muzej Ljubljana (na ogled je do 24. novembra), razkrila Ana Porok, kustosinja razstave in Plečnikove hiše.



Po njenih besedah so se Plečnikovi, sorodniki arhitektovega očeta Andreja, v ZDA izselili že v 19. stoletju, sicer pa Plečnikova hiša kot del Muzeja in galerij mesta Ljubljane največ stikov ohranja z edinimi ožjimi sorodniki po Plečnikovi sestri Mariji, poročeni Matkovič, ki je med arhitektovimi sorojenci edina imela družino. Tudi od njenih treh otrok se je poročila in imela potomce samo mlajša hči Jela, poročena Likar: tri hčere in šest vnukov (Janeza, Alenko, Katarino, Marušo, Danila in Mateja, ki je že pokojen). Eden od njih, Janez Jocif, nam je povedal, da sicer ve, da so se sorodniki Plečnikovega očeta izselili v ZDA, a da nobenega ne pozna. Sami ohranjajo družinske vezi le znotraj svoje družine.
 

Margaretin dedek prav tako mizar

Margaretin praded Matija je bil mrzli bratranec arhitektovega očeta. Njen ded Janez, 18 let mlajši od Jožeta Plečnika, je bil kot arhitektov oče mizar v Hotedršici pri Logatcu. Poročil se je z Ivano Mihevc, vzgojila sta pet otrok, pri zadnjem porodu pa je Ivana umrla. V drugo se je poročil z Margaretino babico Ljudmilo ter z njo dobil še sinova Jožeta in Janeza. Leta 1946 je ded moral zapustiti Hotedršico in družino ter je v begunskem taborišču v Avstriji živel do leta 1949. S pomočjo slovenske družine iz Ohia je nato imigriral v New Middletown v ameriško zvezno državo Ohio. Leta 1955 je dobil ameriško državljanstvo in tako so že v začetku leta 1956 v ZDA lahko prišli še žena Ljudmila in otroci.



»Čeprav sta bila narazen celo desetletje, sta bila srečna, da sta novembra 1956 na svet spravila še mojega očeta Pavla Matijo oziroma Paula,« pripoveduje Margaret. Sama ima sestro Elizabeth in brata Johna in Paula, ki živijo v severni Kaliforniji. In po njenih besedah jih je oče vedno učil spoštovanja do slovenskih korenin oziroma dediščine njenih starih staršev. Oče in njegovi sorodniki govorijo slovensko, tudi sama se je je kot otrok učila, a, kot pravi, bolj neuspešno.

Plečnikova knjiga je najbrž najbolj izbrano in pomembno darilo, kar jih bo sploh kdaj podarila očetu, na prihodnjih družinskih srečanjih pa jo bodo pokazali tudi sorodnikom, ki večinoma živijo v Ohiu in Kaliforniji. »V prihodnjih letih si želim obiskati Slovenijo in raziskati svojo družinsko zgodovino. Želela bi si ogledati Plečnikovo ikonično delo po Ljubljani in obiskati Plečnikovo hišo.«