Spati na Norveškem, sedeti na Švedskem

Ikea je sinonim za preprosto in cenovno dostopno pohištvo, pa tudi njihove prodajalne so zasnovane tako, da bi kupci čim lažje in pregledno krožili med policami. Še najbolj zapletena se zdijo imena njihovih izdelkov. A tudi za imeni zof, stolov, miz in posteljnine, ob katerih si tu in tam skoraj zlomimo jezik, se skriva sistem.

Domislil se ga je njen ustanovitelj Ingvar Kamprad, ki ga je mučila disleksija in je imel težave s pomnenjem kod in serij, zato je vse skupaj poenostavil. Postelje je poimenoval po krajih na Norveškem, zofe in naslanjače po švedskih krajih, knjižne police in regalnike po dejavnostih ali s skandinavskimi deškimi imeni, tekstilni izdelki in zavese nosijo ženska imena, posteljni in kopalniški dodatki so poimenovani po rožah in drugih rastlinah, preproge si delijo ime s kraji na Danskem in Švedskem, vrtno pohištvo pa s skandinavskimi otoki.



Upokojena oblikovalka izdelkov Janne Ahlsén je za portal Business Insider povedala, da je nad sistemom poimenovanja nekoč bedela Kampradova sestra. Ko so sistem uvedli, je bila odgovorna za seznam imen izdelkov in tudi za določanje imen novim kosom pohištva. Bila je strogo sito, da je ime prestalo njeno odobritev, je bilo podobno opravljanju izpita, jo je slikovito opisala Ahlsénova. Po besedah tistih, ki danes delajo v razvojnem oddelku, kjer nastajajo novi izdelki, imena zdaj izbirajo in imajo nad njimi pregled ob pomoči računalnikov, nabirajo jih iz najrazličnejših virov, med drugim iz švedskih slovarjev, spletnih strani, zemljevidov in najav rojstev, obenem pa preverjajo, ali so na voljo za uporabo in ali se morebiti tako že ne imenuje kateri od njihovih več kot 12.000 izdelkov, od katerih četrtino vsako leto izločijo iz prodajnega nabora. Pri vseh imenih novih izdelkov preverjajo še njihove druge pomene, tudi v tujih jezikih.
 

Billy, po Billyju iz Ikee

A kot je dejala Ahlsénova, imajo produktni oblikovalci in razvojniki pri odločanju o imenih vselej nekaj svobode, kose pohištva tako poimenujejo tudi po ljudeh, ki jih poznajo. Ikonični knjižni regalnik Billy, ki se uvršča v sam vrh najbolj priljubljenih in prodajanih izdelkov in ga izdelujejo že od leta 1979, zanj pa trdijo, da vsakih pet sekund prodajo po enega, je bil denimo poimenovan po resničnem Billyju Liljedahlu, nekdanjem direktorju oglaševanja v družbi. Billy je sicer pogosto skandinavsko ime za dečke. Ahlsénova pa je škatlo za shranjevanje, pri ustvarjanju katere je sodeloval, poimenovala po njegovem očetu Göteju.

Ko je knjižni regalnik Billy predlanskim praznoval 40. rojstni dan, so v britanskem Timesu zapisali, da so jih v tem času izdelali že 110 milijonov, samo leta 2019 so jih načrtovali prodati 7 milijonov. Ta preprosti kos, ki je prestal preizkus časa in je očitno enako aktualen tudi danes, ko navsezadnje ljudje niti ne hranijo več toliko knjig, je zasnoval švedski oblikovalec Gillis Lundgren, ki se je leta 1953 pridružil kot četrti zaposleni tedaj majhnemu podjetju v Älmhultu, ki se je ukvarjalo s prodajo po pošti. Kot je nekoč dejal, je Billyja narisal na prtiček, nikoli pa si ni mislil, da bo z njimi opremljenih toliko domov po svetu, čeprav je bil tudi zanj eden najljubših kosov.



Lundgren je imel prav tako odločilno vlogo pri danes prepoznavnem Ikejinem konceptu »sestavi si sam«. Tesno je sodeloval z ustanoviteljem Kampradom in ravno on je ugotovil, da sestavljena mizica v avtomobilu vzame preveč prostora in da bi ji zato kazalo odviti noge, s čimer je postala mnogo lažja za transport. Resda se pri Ikei niso prvi domislili tega koncepta, so ga pa prvi sistematično razvijali in uspešno tržili. Lundgren je z Ikeo sodeloval kot svetovalec še po upokojitvi, tudi ko je že dopolnil 80 let.

Klippan, mestece na jugu Švedske

Prav tako leta 1979 so pri Ikei predstavili še eno zimzeleno prodajno uspešnico, dvosed Klippan, katerega priljubljenost kaže pripisati preprosti obliki, predvsem pa meram, ki se prilegajo v še tako majhno stanovanje ali pisarno. Morebiti tudi temu, da ga je za 29 do 59 evrov mogoče vedno znova osvežiti – z drugo barvo preobleke. Ime je dobil po mestecu Klippan z okoli 18.000 prebivalci na jugu Švedske.

Tam domuje istoimenska znana švedska tovarna volnenih odej in dodatkov za dom, ki je stroje prvič zagnala leta 1879. Stoletje so predli in prodajali volneno prejo za ročno in strojno pletenje, zlasti v 70. letih 20. stoletja so sloveli kot najbolj moderna skandinavska predilnica volne, nato so se v začetku 90. let osredotočili na volnene izdelke za dom, kupili so še predilnico v Latviji ter začeli sodelovati s priznanimi švedskimi oblikovalci. Danes tovarno vodita že četrta in peta generacija, izdelujejo in prodajajo pa volneno prejo, odeje in druge tekstilne izdelke za dom, ki jih izdelujejo tudi iz bombaža in lanu.



Iz mešanice bombaža in viskoznih vlaken pa je, denimo, Ikejina posteljnina v temno sivi, rožnati, beli ali pariško modri, poimenovana Ullvide. Kot že rečeno, posteljni in kopalniški dodatki skladno z Ikejino tradicijo nosijo imena rož oziroma rastlin. Ullvide je švedska beseda za Salix lanato ali volnato vrbo, ki izvira iz bližine polarnega kroga v Evropi in Aziji in sodi med najlepše vrbe. Običajno zraste v poldrugi meter visok grm ter se ponaša z značilnimi debelimi, redkimi vejami in debelimi, volnatimi zimskimi brsti. Tudi mladi debeli listi so gosto volnati in svetlo sivi, do poletja pa se ogolijo, zato se obarvajo modrozeleno.
 

Merete, Lenda in Lill za zastiranje oken

Kako pogosto jo kupci naložijo v nakupovalni voziček, ni znano, je pa New York Times pred nedavnim poročal, da naj bi bil v Ikejini postelji spočet že vsak deseti Evropejec. Med najbolj priljubljenimi je ležišče Malm, ki nosi ime majcenega obmorskega kraja z le nekaj več kot 1200 prebivalci v osrednji administrativni regiji Trøndelag na Norveškem. Turistični vodniki ga opisujejo kot zelo miren kraj za obiskovalce, ki so jim všeč majhna in tiha mesteca, od tam pa je mogoče z vlakom ali avtom potovati tudi v bližnje kraje.



Ikejina postelja Hemnes – skupina je prerasla v cel nabor ne samo spalničnega pohištva, temveč tudi opreme za dnevno sobo, predsobo in kopalnico – je bila poimenovana po kraju v severni norveški regiji Nordland, ki je bil naseljen že v kameni dobi, na njegovem južnem delu pa se razteza drugo največje norveško jezero Røssvatnet. Modularno oblazinjeno pohištvo Söderhamn si deli ime z mestom na vzhodnem delu osrednje Švedske, med zavesami je najti Merete, Lendo in Lill, Kattrup ni samo preproga, ampak tudi posestvo in dvorec kakšnih 90 kilometrov zahodno od Københavna, Äpplarö pa niso le vrtna miza, stoli in naslanjači, ampak tudi otok v bližini Stockholma ... Zgodb, ki imena kosov Ikejiinega pohištva povezujejo z resničnimi kraji in življenjem v Skandinaviji, je še cela vrsta.