V pričakovanju polne lune so danes v živalskem vrtu že začeli praznovanje noči čarovnic. Da bi bilo razpoloženje ravno pravo, so okrepili vrste sov, ki so bojda dobre prijateljice čarovnic, in odprli tri nove letalnice zanje. V njih zdaj letajo tri vrste največjih sov: velike uharice, par snežnih in bradata sova. Ta je tudi prva te vrste v kolekciji ljubljanskega ZOO.
Prva bradata sova v ljubljanskem živalskem vrtu. FOTO: Blaž Samec
Zmote in zablode
Prva stvar, ki so se je udeleženci uradnega odprtja novih domovanj v živalskem vrtu lahko naučili, je bila, da sove podnevi enako dobro vidijo kot ponoči. Zmota, da te nočne ptice podnevi spijo, najbrž izvira iz njihove lepe lastnosti, da znajo molčati in z napol priprtimi očmi mirno opazovati dogajanje okoli sebe. Biologinja in pedagoška vodja v ljubljanskem ZOO
Irena Furlan, ki je sicer zastopala vrste čarovnic, je tej domnevi dodala strokovno razlago: »Sove imajo tri veke. Kadar spijo, dvoje vek zaprejo, tretja pa služi varovanju oči med letom. Podnevi, ko je močna svetloba, se njihova zenica ne more tako zožiti kot naša, zato zgornjo veko priprejo. Tako izgleda, da napol spijo. Toda to ni res. So čuječe in budne.«
Sove vidijo desetkrat ostreje od ljudi, vidijo tudi podnevi in celo v barvah. V popolni temi pa tudi sove nič ne vidijo. Takrat se zanašajo na izostren sluh, je povedal izredni profesor Gregor Belušič z oddelka za biologijo biotehniške fakultete. FOTO: Bl
Zaradi sposobnosti molčanja in umirjenega opazovanja so v človeku od nekdaj zbujale občutek, da so pametne, zato jih v ljudskem izročilu povezujemo z modrostjo in budnostjo, kakor je poudarila zbirateljica ljudskega slovstva
Dušica Kunaver.
Nove in stare prebivalke
Danes se je v molčanju in mirnem opazovanju medijskega cirkusa okoli sebe posebej izkazal par snežnih sov. Samica je vrhunec gibanja izkazala z veščim sukanjem glave. Samec se je držal bolj v ozadju in sostanovalki brez težav prepustil večino pozornosti.
Medtem so velike uharice preizkušale razsežnosti novega domovanja. Za tako veliko sovo
(bubo bubo, kot je njeno znanstveno ime, zraste v povprečju do 70 centimetrov in je največja sova v Evropi) se je zdela precej majhna, toda Furlanova je pojasnila, da pri letalnicah ni dobro, da so prevelike, saj se lahko ptice v njih počutijo negotovo. Pri urejanju takšnih bivališč poskušajo čim bolj posnemati razmere v naravi.
»Uharice gnezdijo na skalnih policah, zato imajo tudi tukaj urejeno polico. Snežne sove se zadržujejo bolj na tleh, a hočejo nadzorovati okolico, zato smo jim nekoliko dvignili gnezdišče. Bradate sove pa gnezdijo v duplinah,« je sogovornica na kratko razkrila nekaj bivanjskih in življenjskih lastnosti sov.
Velika uharica je največja sova v Evropi in tudi ena največjih na svetu. FOTO: Blaž Samec
Trojica velikih uharic je stalnih prebivalk živalskega vrta, le da so jih po žledu pred štirimi leti in pol, ko so bile uničene prejšnje letalnice, umaknili v druge prostore. Bradato sovo, za katero so še posebej značilni krogi okrog oči, ki jim pravijo obrazna maska, so dobili iz angleškega centra, v katerem gojijo sove in ujede. Ker je že navajena na ljudi, nastanitev v živalskem vrtu ni prevelik stres zanjo, je povedala Irena Furlan.
Razbijanje »buč« o sovah
Šeststo kvadratov metrov velik prostor za sove je urejen v bližini bivališč za severne jelene in lose. Današnje odprtje je bilo tudi napoved dogajanja med jesenskimi počitnicami, ko bodo v živalskem vrtu zganjali uroke vseh vrst, predvsem pa razbijali »buče« o sovah.
Prav in narobe o sovahČuk je svoje znanstveno ime athene noctua dobil po Ateni, grški boginji morosti, ki jo je spremljala sova, razkriva ljubljanski ZOO v posebni brošuri Prav in narobe o sovah. V njem je razbitih še nekaj mitov, kot je ta, da je čuk sovin mož in da sova s svojim oglašanjem kliče smrt.
Komentarji