Prvi stanovalci so se v nova najemna stanovanja, katerih lastnik je občinska družba Nepremičnine Celje, vselili decembra. V dveh stanovanjskih blokih je skupno petdeset stanovanj, v še štirih bo do konca leta svoj dom dobilo še 92 družin. Soseska je zasnovana tako, da je ohranjenih čim več zelenih površin, bloki so torej bolj oddaljeni med seboj. To bo pravo stičišče generacij. Tu so stanovanja za mlade družine, oskrbovana stanovanja za starejše in stanovanja za osebe z različnimi oblikami oviranosti.

Skupno bo v soseski 142 najemniških stanovanj, garažna hiša tudi že stoji. Kot so pojasnili v projektantski ekipi arhitekturnega biroja Arhitektura MJ, so hoteli avtomobile odstraniti izpred blokov: »Okolica objektov tako postane prostor, namenjen druženju, pešcem, kolesarjem … S tem razbremenimo zunanji prostor, ki ostaja zelen, odprt in dinamičen. Enako bi dosegli z gradnjo podzemne garaže, ki pa na tem močvirnatem terenu ni bila možna.«

Prednost stanovanjske soseske DN10 so večje zelene površine in večji odmiki med stavbami. FOTO: arhiv Nepremičnine Celje

Prav dejstvo, da so okolico blokov »pustili« ljudem, dela sosesko posebno, razlagajo v Arhitekturi MJ: »Soseska DN10 se od drugih razlikuje po prostornosti. S tem mislimo predvsem na odmike med objekti, ki so veliki – večji kot pri običajnih soseskah, kjer se običajno zasnujejo minimalni odmiki, da dobimo čim več stanovanj, vendar lahko zato trpi celotna kvaliteta zasnove soseske. Dečkovo naselje je v tem pogledu drugačno. Stanovanjski bloki so drug od drugega odmaknjeni več, kot je to minimalno zahtevano. S tem se oblikuje velik, zanimiv, zelen prostor med objekti za potrebe stanovalcev, po drugi strani pa so kvalitetnejši tudi notranji prostori, saj so dobro osvetljeni in imajo bolj odprte poglede ter tako zagotovljeno večjo zasebnost.«

Kakovost bivanja

Prvi odzivi so navdihujoči, razlaga direktor Nepremičnin Celje Primož Brvar: »Naši novi najemniki nam pošiljajo pošto in se nam zahvaljujejo, nekateri so poslali celo fotografije, kako so si uredili stanovanje. Res je prijetno to videti. Ampak mi smo le opravili svoje delo.« Tudi Brvar poudarja, da je bil njihov cilj, da bi stanovanja in soseska ponujala visoko kakovost bivanja. To pomeni veliko zelenih površin, uporabo kakovostnih materialov ter upoštevanje sodobnih standardov gradnje. Kot je dejal Brvar, ima denimo vsako stanovanje rekuperacijo: »To je danes standard, čeprav se ga zasebni investitorji na trgu otepajo, ker prinese dodatne stroške. Mi smo se za to odločili zaradi bivalnega ugodja, hkrati pa je treba vedeti, da se v stanovanjih s plastičnimi okni pojavlja vlaga. Zasebni investitorji stanovanja prodajo in se z njimi ne ukvarjajo več, mi pa smo jih dolžni vzdrževati še desetletja. Za nas je zato pomembno, da je gradnja kakovostna, sicer bomo imeli kasneje velike težave.« Dodal je, da je to gradnjo podražilo za 2,5 odstotka. Vrednost celotne investicije je 16,7 milijona evrov, od tega je bilo 5,8 milijona evropskih sredstev, skoraj sedem milijonov pa dolgoročnega posojila republiškega stanovanjskega sklada.

Predali prvih petdeset stanovanj

V Arhitekturi MJ poudarjajo, da je bil eden od bolj kakovostnih materialov uporabljen na fasadah objektov: »Izpostavljeni deli fasad v pritličju, kjer se velikokrat pojavljajo različne poškodbe, grafiti, nalepke in podobno, so oblečeni v keramiko. Keramika ni le dekorativen, temveč tudi odporen in praktičen element, saj jo lažje vzdržujemo in saniramo. Takšen fasadni element je zagotovo na višji ravni, je zanimiv in soseski daje poseben izraz, karakter. Vsak par blokov bo namreč imel svojo barvno skalo (zeleno, opečno in rumeno), kar deluje kot orientir v prostoru.«

Pri zunanji ureditvi so želeli, da je prostor zelen in dinamičen, namenjen druženju in igri, pri tem pa je pomagal krajinski arhitekt Gregor Vreš, so pojasnili v Arhitekturi MJ: »Uporabljeni sta dve vrsti tlakovcev. Med križanji poti in ploščadi so urejene različne zelene površine z drevesi. Večje oziroma višje grmovnice in visoke vrtnice so zasajene okrog atrijev v pritličju, da stanovalcem zagotavljajo zasebnost. Na vseh velikih površinah, vstopnih trgih, je drevo, kot orientacijska točka vhoda in prostor druženja.«

Ranljive skupine

V Nepremičninah so v soseski DN10 želeli pridobiti največ stanovanj za tri- in štiričlanske družine, ki jih na trgu najbolj primanjkuje. Zasebni lastniki, ki oddajajo stanovanja, jih namreč precej neradi oddajajo družinam. Tretjina stanovanj od vseh 142 bo tako namenjena mladim do 35. leta starosti, če otrok še ni šoloobvezen, oziroma mladim do 30. leta, če je otrok že šoloobvezen. V dveh blokih, ki sta že odprta, je še 14 oskrbovanih stanovanj, šest stanovanj pa je namenjenih ljudem z oviranostmi, torej gibalno oviranim, slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim. V celotni soseski bo tem namenjenih petnajst stanovanj.

Pri oskrbovanih stanovanjih so uredili še skupni prostor s kuhinjo, kjer se stanovalci lahko družijo, urejena je tudi skupna pralnica. FOTO: Matic Gabriel

Gradnja tovrstnih stanovanj je posebna. V oskrbovanih stanovanjih mora biti denimo poskrbljeno za napeljave, ki omogočajo SOS klic in storitev, kot je Doktor24. Hodniki morajo biti dovolj široki, prav tako dvigala. Kot dodajajo v Arhitekturi MJ, morajo biti stanovanja dovolj prostorna, »da se lahko stanovalec, če je na invalidskem vozičku, povsod obrača in normalno funkcionira v vseh prostorih. V kopalnice se namesti posebna sanitarna oprema, ročaji, tuš ne sme imeti pragov. Slepi, slabovidni, gluhi in naglušni stanovalci imajo v stanovanju vgrajene naprave, ki jim omogočajo normalno, varno in udobno bivanje. Naprave jim na primer omogočajo, da 'slišijo' zvonec ali alarm ob požaru. Pri osebah, ki imajo okvaro vida, je treba zasnovati interier v kontrastnih barvah, saj se tako lažje znajdejo. To smo naredili z uporabo temnejših vhodnih vrat na svetlem hodniku, saj tako oseba lažje prepozna, kje v prostoru je vhod v stanovanje. Podoben kontrast je uporabljen pri dvigalnih jaških in stopnicah.«

Razgledi

Le nekaj metrov stran od soseske je vrtec, blizu so šola in trgovine. V prihodnjih letih bodo zasebni investitorji zgradili še skupno okoli petsto stanovanj, tako da Brvar predvideva, da bo treba dograditi še kakšen vrtec in šolo. Čeprav bo očitno na območju ob Cesti v Lokrovec kmalu še več stanovanjskih objektov, pa bodo v teh blokih prav zaradi večjih razdalj med stavbami ohranili razglede. »Prva linija najvišjih stanovanj ima res vrhunski razgled. Kamniško-Savinjske Alpe, Stari grad, Miklavški hrib, še Celjska koča. Vse se vidi. Tam so tudi malce višje najemnine. Ne zaradi razgleda, ampak ker so stanovanja večja,« je dejal Brvar.

Vsako stanovanje ima balkon, pritlična pa atrij. FOTO: Matic Gabriel

Po njegovih besedah je največja prednost teh stanovanj, da so pri gradnji upoštevali, da je dovolj sob. Da imajo tako otroci kot starši svoj kotiček, ne da je spalnica staršev kar dnevna soba. Vsako stanovanje ima balkon, ki meri 2,5 krat dva metra, pritlična stanovanja pa atrije. Skupni atrij imajo oskrbovana stanovanja, kjer bodo stanovalcem uredili še visoke grede, razlaga Brvar: »Želimo, da imajo možnost ohranjati stik z zemljo, ki je za mnoge zelo pomemben. Pri oskrbovanih stanovanjih smo uredili še skupni prostor s kuhinjo, kjer se stanovalci lahko družijo, prav tako skupno pralnico. Seveda pa imajo vse to tudi v svojih stanovanjih.«