Sosed sosedu ... zaboj jabolk

Slovenija se šibi pod obilnim sadnim pridelkom. Imajo ga sadjarji, ima ga vsaka hiša z vsaj nekaj drevesi na vrtu. Pogled na bogato obložene jablane, hruške, slive je idiličen. Toda ko je vsega preveč, in to vsega hkrati, je to lahko tudi težava, ki za sabo potegne marsikaj.

Kot pove Roman Mavec, vodja poskusnega sadovnjaka kmetijskega inštituta na Brdu pri Lukovici, ki je že 25 let intenzivni sadjar, takega pridelka še ni bilo. In ne samo to: v povprečju so sadeži skoraj za četrtino debelejši. A tisti, ki mislijo, da so to ustvarile dobre vremenske razmere, se motijo. Zametek dobre letine ni v ugodnih vremenskih razmerah, ampak v lanskih sadnih drevesih, ki so naredila veliko cvetnega brstja. Ali kot razloži strokovnjak: na sadnem drevju se nastavi cvetno brstje takrat, ko je običajna letina ali pa zelo slaba. Lani je bila pozeba, zato smo imeli zelo malo sadja. To pomeni, da je lani nastalo cvetje na polno. Seveda pa so se letos pokrili še drugi dejavniki, ugodno vreme, ni bilo pozebe, dovolj padavin. »Skoraj idealno leto, bi lahko rekli, morda je bilo ponekod malce več dežja in je zato več bolezni, ampak za to poskrbimo sadjarji s škropivi in varstvom rastlin. Letos je sadje tudi izrazito debelo, kar je med drugim posledica lepega zalivanja. Poleg tega imamo krasno jesen in se sadje lepo obira ...«



Drugačna je zgodba domačega sadja, ki je prav tako obilno, je pa manj škropljeno, poudarja Mavec. In zato tu nastajajo razlike. Medtem ko sadjarji preventivno ukrepajo, na primer z mrežo proti toči, ukrepi proti insektom in boleznim, domača drevesa, ki niso tako intenzivno škropljena, napadajo škodljivci, huda vročina ali močno deževje puščata mikrobrazgotine, posledica tega pa je, da nam sadje v kleteh hitro gnije. Zato, poudarja Mavec, moramo pridelek razporejati v nizke zabojčke in izločiti vsak nagnit plod. »Sem zagovornik stališča, da se gnilega sadja ne obrezuje, ampak sodi na kompost.«
 

Prodaja le desetodstotna

In zdaj bistvena posledica vsega dobrega, kar je zraslo v bolj ali manj domačih sadovnjakih: prodaja je borna, le desetodstotna. Mavec nazorno opiše razloge: »Ste tri sodelavke, ena ima doma vrt s sadnimi drevesi, dve živita v bloku, prva vama ponudi zaboj jabolk in vama ga prinese, zato jabolk ne bosta kupili v trgovini. Cena tam je res malce nižja, a to ne igra vloge. Če človek poje kilogram mesa in kilogram jabolk, je to navada, ki se je držimo, cena ni tako pomembna, bolj zaupanje in kakovost.« A Mavec gleda tudi naprej: do sredine novembra, decembra bo domače sadje porabljeno in šele takrat se bo začela potrošnja sadežev iz intenzivnih nasadov.



Leopoldu Mišu, ekološkemu sadjarju iz Doba, prevelike količine sadja ne delajo preglavic. Na dobro letino se je pripravil, ker ima zgodnejše sorte jabolk, pa jih je tudi že prodal veletrgovcem. Cena? Malo nižja je, pravi, za deset do dvajset odstotkov v primerjavi s prejšnjimi leti. »Ampak ekoloških nasadov je v Sloveniji le tri odstotke, ekološka prodaja se veča in težav pač ni.« Poleg tega, dodaja Miš, imajo vsi hladilnice in bodo sadje prodajali še kasneje. Sam ga je veliko tudi predelal v kis in jabolčni čips.

Tudi specialistka za sadjarstvo z mariborskega kmetijsko-gozdarskega zavoda Zlatka Gutman Kobal pravi, da takšne letine v zadnjih 35 letih nismo imeli, so jo pa sadjarji pričakovali. Letos po njenem ne preseneča niti »jabolčni tržni kaos«. Obilna ponudba hrvaških jabolk po konkurenčnih cenah naj bi dokončno uničila vse manjše slovenske pridelovalce, ki pridelujejo jabolka na mešanih kmetijah, velikih od tri do pet hektarov. Ker te niso tržno organizirane, so njihovi glavni odjemalci tudi sami pridelovalci. Ti pa imajo letos svojih jabolk prav tako preveč. In ker je nekaj večjih slovenskih pridelovalcev ključnih v trženju jabolk na slovenskih policah, se je zaradi globalnega pritiska trga z jabolki zgodil tržni kolaps letošnje domače letine.



»Zaradi iz leta v leto večje konkurenčne ponudbe poljskih in hrvaških jabolk na policah slovenskih trgovcev se tržna pridelava na manjših kmetijah opušča. Če s pridelavo jabolk delajo izgubo, je treba ukrepati. Žal bomo zato v Sloveniji izgubili najlepše sadjarske lege in kar nekaj delovnih mest. Naš povprečni sadjar pač ne more pridelovati jabolk na sadjarskih kmetijah, velikih od 20 do 30 hektarov, ker jih preprosto ni in jih tudi v prihodnje ne bo.« Po mnenju strokovnjakinje bo v prihodnjih desetih letih oskrba z domačimi jabolki in drugim sadjem še naprej zelo upadala.
 

In trgovci?

V podjetjih Spar Slovenija in Mercator so opazili, da je letošnja letina sadja neprimerno boljša od lanske, vendar tudi oni ugotavljajo, da je povpraševanje manjše, ker potrošniki veliko sadja dobijo z domačih vrtov. Ker ponudba presega povpraševanje, so cene nižje. V obeh podjetjih pa poudarjajo, da prednost pri odkupu dajejo slovenskim pridelovalcem, čeprav je ponudba jabolk iz tujine ugodnejša. V Sparu zdaj odpirajo vrata predvsem manjšim pridelovalcem, ker imajo slabše možnosti za skladiščenje. Opažajo tudi, da se je sezona letos presenetljivo končala prej kot lani. Trgatev predvsem vinskih sort je približno dva tedna pred lansko, cene namiznih sort grozdja iz tujine pa so primerljive z lanskimi.



Po drugi strani v podjetju Stenko, kjer prodajajo stekleno embalažo, komaj sledijo strankam. Povpraševanje je večje kar za 40 odstotkov v primerjavi s preteklimi leti. Največ se proda kozarcev za marmelado, v zadnjem času tudi steklenic, ker ljudje izredno veliko stiskajo sokove, pravijo v Stenku.