Sočen slovenski paradižnik, ki je tako sladek kot jabolko

Na sočnost in prepričljivo sladkost paradižnika lahko vpliva več dejavnikov – od semena do pridelave. Pogoj, da bomo dejansko lahko uživali v pristnih okusih tega izjemnega sadeža, pa je nedvomno tudi njegov izvor. Paradižnik, ki je pripotoval na stotine kilometrov in so ga v zaboje postavili, še preden je dokončno dozorel, se v okusu in kakovosti nikakor ne more primerjati z domačim. Torej tistim, ki so ga pridelali praktično pri sosedih.

Zgodba, ki je postala nova smernica v pridelavi domačega paradižnika

V osrčju sončnega Prekmurja, v Moravskih Toplicah, se je pred leti začela prav posebna lokalna zgodba. V zadrugi Grede Tešanovci z.o.o. so se leta 2001 odločili za inovativen pristop v pridelavi paradižnika – kot prvi so v Sloveniji začeli hidroponski način pridelave v večjem obsegu.

FOTO: Grede Tešanovci

Hidroponski način pridelave paradižnika je metoda gojenja rastlin brez uporabe zemlje, pri kateri se rastline gojijo v vodi, obogateni z mineralnimi hranili. V tem načinu gojenja korenine rastlin niso vkopane v zemljo, temveč so postavljene v posebne posode. Rastline vsa hranila tako preko korenin dobijo iz vode.

Prednost hidroponske pridelave paradižnika je, da rastline dobijo natančno količino hranil in vode, ki jih potrebujejo, kar zagotavlja optimalno rast in kakovost pridelka. Omogoča tudi manjšo porabo vode, manjše pa je tudi tveganje za nastanek bolezni, ki jih pogosto povzroča prav zemlja. Poleg tega je hidroponska pridelava paradižnika učinkovitejša in omogoča večjo pridelavo na kvadratni meter kot klasična pridelava.

FOTO: Grede Tešanovci

FOTO: Grede Tešanovci

Dvajset let pravih okusov

Družba Grede Tešanovci d.o.o., ki je v celoti prevzela dejavnost zadruge, vsako poletje poskrbi, da so naše domače dobrote obogatene s pristnimi okusi. Osredotočili so se zgolj na dve sorti paradižnika, v grozdih in češnjevec, kar jim zagotavlja še večji nadzor nad kakovostjo pridelkov.

Kontrolirana pridelava v rastlinjaku poteka brez kemičnih pesticidov. V tovrstnem načinu pridelave nič ni prepuščeno naključju: njihov rastlinjak je nadzorovan s pomočjo klimatskega računalnika, ki pomaga pri optimizaciji klime v rastlinjaku in pri namakanju.

Paradižnik pa je med svojo rastjo deležen tudi posebnega SPA razvajanja. Rastlinjak je namreč ogrevan izključno z delno izrabljeno geotermalno vodo, ki jo dobijo iz sosednjih Term 3000 v Moravskih Toplicah. Dodatno ne uporabljajo nobenih fosilnih goriv.

Spoznajte paradižnik Grede Tešanovci v prekmurski brusketi

Poleti na naših krožnikih prevladujejo lahke in sočne jedi, vendar nikoli na račun pristnih okusov.

In ko boste razmišljali, kako malo drugače pripraviti paradižnike Grede Tešanovci, imamo izvrsten recept, ki bo prišel prav tudi za kakšno družabno poletno pogostitev. Sočne paradižnike Grede Tešanovci vsekakor odlikuje prvovrstna sočna aroma in jih boste verjetno najraje pojedli tudi brez posebnih dodatkov. Dobrih okusov namreč nikakor ni vredno prikrivati.

FOTO: Depositphotos

Brusketa s pridihom Prekmurja

Sestavine:

• 8 kosov kruha
• češnjevi paradižniki Grede Tešanovci
• bučno olje
• bučna semena
• česen
• sol in poper

Narezan kruh položite v pekač in postavite v pečico, ki ste jo predhodno ogreli na 200 stopinj Celzija. Kruh naj se peče približno 7–8 minut, vmes ga enkrat obrnite. Kruh lahko popečete tudi na žaru.

Vmes pripravite paradižnike: narežite jih na želeno velikost, posolite in popoprajte. Na koncu vmešajte nekaj žlic pristnega prekmurskega bučnega olja.

Popečene kruhke postavite na krožnike, vsakega pred tem rahlo podrgnite s strokom česna – toliko, da dobijo nekaj arome. Na vsako brusketo nato dodajte paradižnikovo solato. Za piko na i pa jih dekorirajte z nekaj bučnih semen.

Naročnik oglasne vsebine je podjetje Grede Tešanovci