Sindrom karpalnega kanala: je operacija res najboljša rešitev?

Težko upravljate računalniško miško? Vam pripomočki pri delu zaradi okorelosti prstov in bolečin padajo iz rok? Vas bolečina v zapestju zbuja ponoči?

Morda imate sindrom karpalnega kanala, ki je tudi najpogostejši razlog za bolečine v zapestju, ki lahko močno vplivajo na kakovost življenja in delo.

Sindrom karpalnega kanala je stanje, pri katerem pride do stisnjenja ali kompresije medianega živca, ki poteka skozi karpalni kanal v zapestju. Ta ozka prehodna pot je obkrožena s kostmi in vezivnim tkivom, skoznjo pa potekajo tudi kite, ki omogočajo gibanje prstov. Ko se prostor v kanalu zmanjša ali pride do povečanega pritiska, se mediani živec stisne, kar povzroči značilne simptome, kot so bolečina, mravljinčenje in šibkost v roki.

FOTO: Depositphotos

Sindrom karpalnega kanala ne prizadene le starejših ali pisarniških delavcev, ampak tudi mlajše ljudi in tiste, ki pri svojem delu vsakodnevno uporabljajo roke. Tudi 25-letni Miha je več mesecev trpel zaradi karpalnega kanala in je z obiskom pri specialistu odlašal tako dolgo, da je postavil na kocko prihodnost svojega dela v frizerskem salonu. Na srečo je še pravočasno obiskal kliniko Medicofit, kjer mu specialisti fizioterapije pomagajo, da se bo kmalu vrnil k delu in se izognil operativnemu posegu.

Miha: »Bal sem se, da ne bom več mogel opravljati svojega poklica«

Pri 25 letih Miha ni pričakoval, da bo sindrom karpalnega kanala ogrozil njegovo kariero. Kot frizer dela 8 ur na dan z rokami, kar je že zgodaj povzročilo postopno poslabšanje njegovega stanja. Najprej je občutil občasno mravljinčenje v prstih, ki ga je sprva zanemarjal. Sčasoma so se pojavile hude bolečine in občutek šibkosti v roki, kar je povzročilo, da so mu pogosto škarje in glavnik padali iz rok. Miha je poskušal stanje reševati z jemanjem protibolečinskih tablet in uporabo opornice za zapestje, vendar so simptomi postajali vse bolj intenzivni, medtem ko ga je opornica dodatno ovirala pri delu.

Dolgo je odlašal z obiskom specialista fizioterapije, saj ga je skrbelo, da je edina rešitev operacija, kar bi pomenilo dolgotrajno odsotnost od dela. Težave so postajale vse bolj moteče, bolečina v desni roki je postala tako huda, da je Miha večkrat moral prestaviti že dogovorjene termine s strankami, kar je povzročilo frustracije in strah pred izgubo strank. »Največji strah je bil, da se bom moral odpovedati svojemu poklicu, ki ga res opravljam s srcem. Nisem si mogel predstavljati življenja brez frizerstva,« je povedal.

Fizioterapija je učinkovita metoda zdravljenja sindroma karpalnega kanala FOTO: Medicofit

Ko je prišel v kliniko Medicofit, so specialisti fizioterapije za sindrom karpalnega kanala najprej izvedli natančen pregled, s katerim so preverili, ali je vir mravljinčenja sploh karpalni kanal ali pa je morda razlog za mravljinčenje kje drugje – najpogosteje vratna hrbtenica. »Po navadi izvedemo pregled zapestja, pri čemer preverimo sklepno gibljivost, mišično moč muskulature podlahti in opravimo tudi specialne teste, s katerimi preverimo stanje medianega živca v karpalnem kanalu – Tinnelov test, Phalenov test,« nam je razložil specialist fizioterapevt iz klinike Medicofit in dodal: »Poleg tega naredimo tudi testiranje vratne hrbtenice, da s tem izločimo morebiten izvor mravljinčenja na račun kompresije živčnih korenin v tem predelu. Če potrdimo, da je izvor mravljinčenja v zapestju, začnemo zdravljenje sindroma karpalnega kanala.«

Zdravljenje sindroma karpalnega kanala je kombinirano in vključuje instrumentalno in manualno terapijo ter kinezioterapijo. »V okviru instrumentalne terapije izvajamo predvsem TECAR in lasersko terapijo za umirjanje iritacije medianega živca, poleg tega pa izvajamo tudi terapijo z ESWT, ki se je po študijah izkazala primerljivo učinkovita, kot so injekcije v karpalni kanal. V okviru manualne terapije izvajamo mobilizacijo medianega živca prizadetega zgornjega uda, mobilizacijo zapestja in sproščanje muskulature podlahti. V sklopu kinezioterapevtske obravnave učimo pacienta izvedbe nevrodinamičnih vaj za izboljšanje dinamike medianega živca in izvajamo specialno vadbo za krepitev muskulature podlahti,« potek zdravljenja opišejo v Medicofitu

Prvi učinki terapije se pogosto lahko kažejo že po tretji terapiji, pri bolj kroničnih primerih pa lahko za prve učinke traja tudi dlje. »Ker je Miha mlad, bo ob ustreznem upoštevanju navodil in rednem izvajanju vaj, ki se jih bo naučil v okviru fizioterapije, lahko dolgoročno živel brez težav.« Miha je po nekaj terapijah že občutil izboljšanje, kar mu daje upanje, da se bo vrnil k delu, ki ga ljubi, brez bolečin in omejitev.

Sindrom karpalnega kanala nastane zaradi pritiska na mediani živec, ki poteka skozi zapestje. FOTO: Medicofit

Prepoznajte znake sindroma karpalnega kanala in pravočasno poiščite pomoč

Med najpogostejšimi simptomi sindroma karpalnega kanala so mravljinčenje, otrplost in bolečina v prstih, zlasti v palcu, kazalcu, sredincu in delno v prstancu. Pogosto se pojavi tudi občutek šibkosti v roki, kar lahko vodi do težav pri oprijemu predmetov, kot je izkusil Miha. Simptomi so ponoči pogosto bolj izraziti.

Pogosto se pojavlja na obeh rokah, vendar je večinoma ena roka bolj prizadeta kot druga – običajno se simptomi najprej pojavijo na dominantni roki.

Pri napredovanju stanja se bolečine lahko širijo iz zapestja v podlaket, nadlaket, včasih celo v ramo in vrat. V nadaljevanju še posebej oslabijo in se zmanjšajo mišice pod palcem, kar vodi v oslabljeno gibljivost palca in težave pri prijemu predmetov. Pacienti pogosto potožijo, da postajajo nespretni, nerodni in da izgubljajo oprijem – zlasti drobnih predmetov.

Najpogostejši dejavnik tveganja so ponavljajoče se obremenitve v položajih dorzalne fleksije (ekstenzije) zapestja, nam pojasni specialist iz Medicofita in doda: »Temu so podvrženi predvsem pisarniški delavci, ki veliko pišejo na tipkovnico in uporabljajo klasično računalniško miško.«

Včasih ni mogoče enotno določiti enega samega vzroka, saj poznamo različne dejavnike, ki lahko povzročajo to stanje. »Omenjene dejavnike tveganja se da z ustreznimi ergonomskimi prilagoditvami zmanjšati. Redno izvajanje vaj za krepitev muskulature podlahti, ohranjanje gibljivosti zapestja in mobilizacija živčevja lahko tudi ugodno vpliva na zmanjšanje pojavnosti sindroma karpalnega kanala pri populaciji s povečanim tveganjem.«

Strokovnjaki iz klinike Medicofit nudijo celostno obravnavo pacientov s sindromom karpalnega kanala, od diagnoze do rehabilitacije. FOTO: Medicofit

Celostno zdravljenje karpalnega kanala v kliniki Medicofit

Simptomi sindroma karpalnega kanala nastajajo postopoma, in če jih pravočasno prepoznamo, se lahko uspešno izognemo kirurškemu posegu. Nekirurške metode zdravljenja sindroma karpalnega kanala vključujejo nošenje opornice, injekcije kortikosteroidov in specialno fizioterapijo.

Prav specialna terapija je izjemno učinkovita pri blagi in zmerni simptomatiki, najnovejše študije celo kažejo, da se kar 80 % bolnikov uspešno odziva na fizioterapevtsko zdravljenje.

Včasih pa je operacija vendarle neizogibna: »Predvsem v primerih, ko je kompresija na mediani živec tako huda, da tenarna muskulatura že atrofira, in v tistih, kjer s konservativnim zdravljenjem ne dosežemo zadostnega izboljšanja.« Vendar mora pacient tudi po posegu za hitrejšo vrnitev v dnevno rutino obiskati fizioterapevta. »Po operaciji je fizioterapija v trajanju vsaj 10 tednov nujna, saj lahko sicer pride do zapletov zaradi brazgotinjenja, ki lahko znova povzroči utesnitev karpalnega kanala. Strukturirana postoperativna rehabilitacija je nujna za optimalen izid operacije.«

Naročnik oglasne vsebine je Medicofit