Hernija diska ne nastane čez noč. Kaj morate spremeniti?

Ste vedeli, da imamo kar 80 odstotkov možnosti, da vsaj enkrat v življenju doživimo hudo bolečino v hrbtenici? Med najpogostejše specifične bolečine v križu spada hernija diska, ki se pogosto pojavi pri odrasli populaciji med 30. in 50. letom starosti.

Hernija diska lahko ob (pre)poznem zdravljenju vpliva na vsakdan pacienta, mu oteži vsakodnevna opravila, spremljajo ga stalne bolečine in pozneje tudi resni zapleti, ki lahko vodijo do dodatnih poškodb.

Da bi se izognili zapletom, je pomembno, da prepoznamo prve simptome in v svoj vsakdan preventivno peljemo nove življenjske navade. V zanimivem pogovoru z Nejcem Šimenkom, direktorjem in ustanoviteljem sodobne zasebne klinike Medicofit v Ljubljani, smo med drugim razkrivali največje mite, ki so povezani z bolečinami v hrbtenici in hernijo diska, ter iskali odgovore na možnosti zdravljenja in rehabilitacije. Iz prve roke smo dobili tudi odgovor, zakaj je specialna fizioterapija tako uspešna in zakaj v Medicofitu dosegajo tako izjemne rezultate zdravljenja.

Že na začetku je ovrgel eno pogostih prepričanj, da je ob težavah s hrbtenico treba mirovati: »Na hernijo diska najslabše vplivajo predolgo mirovanje, odlašanje z zdravljenjem in neizvajanje vaj.«

Za razumevanje bolečin v hrbtenici in natančneje hernije diska nam je uvodoma orisal tri glavne dejavnike tveganja:

Neustrezna obremenilna kapaciteta ledvene hrbtenice: To pomeni, da več mišičnih skupin svoje funkcije ne opravlja ustrezno ali zadostno.

»Vsi tisti, ki ne izvajajo specialnega režima kinezioterapije po 30. letu starosti, so ogroženi. Posamezniki, ki izgubijo mišično rezistenco, lahko degenerativne spremembe hrbtenice, kot je hernija diska, pridobijo 1,5- do dvakrat hitreje kot pri naravnem poteku staranja.«

Sedenje: Hrbtenica ni narejena za sedenje. Po približno 20 minutah neprekinjenega sedenja se na medvretenčnih ploščicah začnejo pojavljati degenerativni vplivi, ki so ireverzibilni ne glede na to, kako aktivni smo čez dan. Silno obremenitev na ledveno hrbtenico stoje izrazimo s faktorjem 1. V sedečem položaju je sila za 40 odstotkov večja, pri nepravilnem sedenju z upognjeno hrbtenico pa je obremenitev do 175 odstotkov večja kot v stoječem položaju. Degenerativne spremembe, kot je hernija diska, tako med sedenjem nastajajo pospešeno, lahko do dvakrat hitreje.

»Posameznik, ki sedi osem ur na dan, kar je tretjina dneva, bo tako naravne starostne degenerativne spremembe izkusil za tretjino časa prej kot pri naravnem poteku staranja.«

Dedni dejavniki: Številne anatomske variacije hrbtenice, medvretenčnih ploščic in hrbteničnega kanala bolj ali manj izpostavijo hrbtenico tveganju za nastanek hernije diska.

»Ko povežemo tri glavne dejavnike tveganja, vidimo, da lahko pri nekaterih posameznikih že pri starosti 20 do 30 let nastajajo okvare hrbtenice, ki so značilne za pozno starost. Večinoma lahko vplivamo na prvi dejavnik tveganja, dobra specialna kinezioterapija tveganja zmanjša,« pojasni Nejc Šimenko in opozori: »Še vedno je razširjeno prepričanje, da je večina hernij diska posledica enkratnega 'napačnega' giba ali dviga pretežkega bremena. V resnici nastajajo postopoma kot povezava vseh treh glavnih dejavnikov tveganja. Nenadna obremenitev, pri kateri se pojavi bolečina, je pogosto le t. i. sprožilec, ki aktivira bolečino in začne akutno bolečinsko fazo. Hernija diska je kot stanje lahko dolgo asimptomatska, dokler ne pride v aktivno fazo. Večina posameznikov že ima manjše ali večje okvare medvretenčnih ploščic, ravno zaradi dolgotrajnega sedenja in neustrezne mišične kapacitete hrbtenice.«

Kateri so najpogostejši simptomi, na katere moramo biti še posebej pozorni? Vsaka bolečina v križu verjetno še ni znak za alarm. Ali pač?

Izredno zgrešeno in napačno razmišljanje, ki predstavlja mokre sanje relativno strokovno neusposobljene zdravniške stroke, ki bi rada verjela, da je bolečina v ledveni hrbtenici nenevarna. Vsekakor obstajajo psihosomatski dejavniki za bolečino v hrbtenici, vendar bo povezava pri večini posameznikov mehanska, kar pomeni, da bomo opazili velike deficite v mišični odpornosti in celo v biomehanskem delovanju hrbtenice in medenice. Ko se pojavi močna bolečina v križu, se svetuje fizioterapevtski pregled. Če so prisotni distalni simptomi, kot je sevanje bolečine v nogo, kar je lahko prenesena ali bolj nevarna nevrološka bolečina, je poleg fizioterapevtskega pregleda priporočljiva še MRI-diagnostika z ortopedskim specialističnim pregledom.

Najnevarnejša je bolečina, ki seva v zadnjico in nogo. Progresiven simptom je senzorični izpad, kar pomeni, da določenega predela spodnje okončine ne zaznavamo več. Zanimivo je, da izredno močna bolečina v ledveni hrbtenici ni tako nevarna kot že blažja bolečina, ki po poteku živca sega v spodnje okončine.

Na katerem delu hrbtenice se najpogosteje pojavlja?

Hernija diska se najpogosteje pojavlja na ledveni hrbtenici oz. natančno na lumbosakralnem predelu hrbtenice. Najpogostejši nivoji so diski L4-L5 in L5-S1, na teh dveh nivojih se pojavi 95 odstotkov vseh hernij. Na zgornjih segmentih ledvene hrbtenice jih nastane preostalih pet odstotkov, to sta segmenta L1-L2 in L2-L3. Simptomi so različni glede na mesto hernije. Utesnitev femoralnega živca je značilna za višje ležeče hernije, simptomi so na prednji strani nog. Za nižje ležeče hernije je značilna utesnitev ishiadičnega živca, simptomi so bolj distalni po zadnji strani nogi. V klinični praksi opazimo tudi kombinacije, takrat je fizioterapija zapletena, splošna obravnava na napotnico ni učinkovita, potrebna je specialistična fizioterapija, ki se sicer svetuje za vsak tip hernije diska.

Kaj najbolj poslabša stanje ob herniji diska?

Čezmerno sedenje v času intenzivne akutne faze bolečine, ki je posledica hernije diska, dodatno poslabša simptome. Lahko se zgodi, da v nekaterih položajih sploh ni mogoče sedeti. Dodatno lahko stanje poslabša tudi izvajanje naglih gibov. Seveda pa govorimo o zgodnji akutni fazi, ko so bolečine intenzivne. Na hernijo diska najbolj negativno vplivajo predolgo mirovanje, odlašanje z zdravljenjem in neizvajanje vaj. Brez aktivnega pristopa k reševanju težave se bodo degenerativne spremembe pospešile. Značilno je, da po obdobjih intenzivne bolečine mišična aktivacija dodatno upade. Pojavi se lahko tudi gibalna kompenzacija, kar pomeni, da posameznik podzavestno prilagodi vzorce gibanja medenice in ledvenega predela hrbtenice. Značilno je, da brez zdravljenja po obdobju intenzivnih bolečin degenerativne spremembe napredujejo hitreje, cikli bolečine pa so lahko hujši in pogostejši. Specialna aktivna fizioterapija, ki rehabilitira samo funkcijo hrbtenice in v začetni fazi izvaja protibolečinske modalitete, je ključna za vsako obdobje intenzivnih bolečin.

V kliniki Medicofit ste med drugim specializirani ravno za zdravljenje hernije diska. Kakšen je vaš pristop? Kako poteka zdravljenje?

Zdravljenje hernije diska začnemo z diagnostično terapijo, pri kateri je cilj pridobiti široko bazo podatkov o stanju pacienta in njegovih težavah. Specifika diagnostične terapije je, da že preizkusimo in ocenimo smiselne fizioterapevtske metode, saj nam današnja tehnologija ponuja široko paleto rešitev. V kliniki Medicofit izvajamo specializirano zdravljenje hrbtenice, kar pomeni, da bomo posamezniku predpisali prilagojene tehnike terapij za njegove simptome in ugotovljene funkcionalne deficite. Večina fizioterapij v Sloveniji se še vedno izvaja s splošnimi protokoli, kar pomeni rutinske metode, ki imajo učinek loterije, pri nekaterih pacientih začasno delujejo, pri nekaterih nimajo učinka. Pri nas izvajamo prilagojene tehnike fizioterapije, ki bodo imele za specifične težave pacienta največji učinek. Sodobna tehnologija v fizioterapiji nam omogoča številne vrste terapij in nastavitve programov za samo aplikacijo, kar pomeni, da moramo danes pred izvedbo terapije pacienta mnogo bolj raziskati, kot je to veljalo v preteklosti, sicer nam tudi sodobna tehnologija ne omogoča najboljšega rezultata. Cilj fizioterapije Medicofit je vedno usmerjen v povrnitev polne funkcije, kar pomeni, da bomo uporabili metode aktivne fizioterapije, saj tako zagotavljamo večjo trajnost zdravljenja.

Kakšne so vaše izkušnje: ali pacienti (pre)pozno poiščejo pomoč oziroma predolgo trpijo ob bolečinah? Kakšen je vaš nasvet, v kakšnih primerih bi morali čim prej poiskati pomoč strokovnjakov?

Pri pacientih, ki zdravljenje bolečin v hrbtenici začnejo prepozno, se lahko pojavijo obsežnejši zapleti. Hernija diska je relativno nepredvidljivo stanje. Po obdobju intenzivnih bolečin se lahko posameznik vrne v asimptomatsko fazo, lahko pa težave hitro napredujejo, kar vodi do bolj ali manj uspešne operacije. Pri posameznikih, ki ne izvajajo pravilne fizioterapije, je večja verjetnost, da bodo potrebovali operativno sanacijo hernije, s čimer pa so povezana številna tveganja. Pri večjem deležu pacientov sledijo rekurentne kirurške sanacije, saj vsak poseg predstavlja travmo hrbtenice, ki jo je treba kakovostno rehabilitirati. Tako nastane začarani krog. Pacient, ki bo imel zaradi predolgega čakanja indicirano operacijo, bo po posegu še bolj rizičen z vidika specialne fizioterapije kot ključnega dejavnika dolgoročne uspešnosti zdravljenja. Tak posameznik se bo nato spet odločil, da fizioterapije ne bo izvajal, ali pa bo to izvedel v najcenejši obliki, torej z napotnico, saj po operativnem posegu praviloma bolečine ne bo več. Operacija izredno dobro odpravi bolečino. Tak posameznik bo nato še hitreje prišel v nov cikel težav, saj bo funkcionalna prizadetost hrbtenice še obsežnejša. Zgodnja specialistična fizioterapija ob težavah s hernijo diska je torej eden glavnih pogojev uspešnega reševanja težav.

Katere so najpogostejše napake, ki jih delajo pacienti, ko jih nenadoma »uščipne« v hrbtu?

Pacienti predolgo mirujejo. Ne opravijo fizioterapevtskega pregleda. Zanašajo se na farmakološko terapijo. Prepričani so, da so naredili le enkratno napačno obremenitev. Ne razumejo, da gre lahko za že dlje časa prisotne degenerativne spremembe, ki so prešle v aktivno fazo in potrebujejo določeno pozornost stroke, s katero je še vedno mogoče doseči dolgoročno izredno dobro stanje hrbtenice.

Kaj je posebnost vašega pristopa, da dosegate takšne uspehe? Prebrali smo namreč, da kar do 95 odstotkov vaših pacientov ne potrebuje operacije. To je nedvomno zelo spodbudna številka.

Rehabilitacijo že od začetka načrtujemo tako, da bi z njo povrnili polne funkcije hrbtenice. Številne fizioterapije poznajo le pasivno terapijo. Masaže, kiropraktiki, manualna terapija, izolirana terapija z napravami, npr. TENS, vse to so tehnike pasivne obravnave, ki same po sebi ne dosežejo ničesar drugega kot zmanjšanje akutne bolečine. Predstavljajte si, da imate deloma prebodeno pnevmatiko na vozilu in zrak uhaja iz nje, težavo pa rešujete tako, da jo vsak dan napolnite. V resnici je ne boste nikoli rešili. Tako deluje 90 odstotkov fizioterapij in alternativne medicine, kamor načeloma spadajo tudi prej naštete oblike zdravljenja. Pacient bo težave tako rešil le za kratek čas oz. krajši čas ne bo zaznaval bolečine. V kliniki Medicofit se problematike lotimo celostno, kar pomeni, da vzpostavimo ključne parametre funkcionalnosti, ki jih moramo hrbtenici povrniti. Rehabilitacijo nato razdelimo na štiri faze: zgodnjo akutno fazo, pozno akutno fazo, zgodnjo postakutno fazo in pozno postakutno fazo. Prvi dve izvajamo na oddelku fizioterapije, fazi 3 in 4 izvajamo na oddelku kineziologije. Natančno predpišemo potrebno ambulantno terapijo in določimo ne le vključeno tehnologijo, temveč točne nastavitve in kombinacije instrumentalnih tehnik, ki bodo izvedene. Pogosto bomo uporabili tehnologijo PERISO, globalno inovacijo, ki jo v Sloveniji uporabljamo prvi in tako bo ostalo še zelo dolgo, saj gre za cenovno težko dostopno napravo. Temelj postakutne rehabilitacije je dobro določena kinezioterapija s specifikacijami kinezioloških vaj, ki povrnejo odpornost hrbtenice v glavnih legah, torej rotaciji, antirotaciji, fleksiji, ekstenziji in laterofleksiji. Ob koncu izvedemo predpisane testne baterije, ki se prilagodijo pacientom.

Zakaj je strokovna individualizirana vadba tako pomembna in učinkovita? Za kakšno vadbo gre? Kaj je njen končni cilj?

Splošni protokoli vaj ne delujejo. Hernija diska ima različne oblike, simptome in različen vpliv na pacienta. Pogosto govorimo o stopnjah intoleranc. Dva pacienta z enako hernijo diska na enakem nivoju hrbtenice lahko kažeta radikalno različno funkcionalno sliko. Fizioterapija na napotnico pozna izključno rutinsko izvajanje vaj, zato ni učinkovita. Z individualiziranim pristopom se prilagodimo variaciji hernije, prisotnim intolerancam, končnim funkcionalnim ciljem, še pomembnejša pa je vstopna točka. Številne napake, ki jih opažamo v zdravljenju hernije diske, izhajajo iz tega, da veljajo splošna prepričanja o učinkoviti vaji, ki pa se nato pri pacientu izkaže kot problematična, simptomi se poslabšajo in pacient izgubi voljo do rehabilitacije in zaupanje v fizioterapijo. Razmišljanje, da vaj ni treba prilagajati, je zgrešeno, tudi splošno varna vaja ima lahko negativen vpliv, če ima pacient atipične simptome zaradi hernije. V nadaljevanju z individualizacijo zagotovimo pravilno stopnjevanje obremenitve in primerno stopnjevanje biomehanske kompleksnosti. Napake z neprilagojenimi vajami se lahko vlečejo tudi v pozno fazo rehabilitacije, saj lahko s prehitrim stopnjevanjem tvegamo obnovitev bolečine.

Ali uspeh terapije pomeni življenje brez bolečin?

Uspeh terapije pomeni, da bolečine niso več tako kompleksne.. Idealna bi bila popolna odsotnost bolečin. Vsekakor je to cilj, ki ga dosežemo pri večjem deležu rehabilitacij, bi pa morali paciente spremljati dosmrtno, da bi to zares lahko potrdili. Dejstvo je, da pri naprednih in kompleksnih primerih, kjer imajo posamezniki že 10 ali 20 let kronične težave s hernijo diska, popolna rehabilitacija ni vedno mogoča. Takrat je dosežek, če nam uspe frekvenco pojavnosti bolečine znižati, da se na primer namesto vsak dan pojavi le še nekajkrat na leto. Uspeh terapije je tudi vpis pacienta na dolgoročno kinezioterapijo, ki jo izvajamo v naši kliniki, saj to pomeni, da nam je pacienta uspelo pravilno izobraziti o pomembnosti vzdrževanja optimalnega stanja hrbtenice, potem ko je izkusil hujšo hernijo diska. Dolgoročni učinki so bolj ali manj zagotovljeni, ko posameznik izvaja reden režim vzdrževanja vsaj enkrat na teden.

V katerih primerih je vendarle potrebna operacija? Je to potem trajna rešitev?

Operacija hrbtenice ni nikoli trajna rešitev. Operacija sprosti bolečino oz. ima tudi močan placebo učinek na samega pacienta. Kirurška sanacija simptomatske hernije je nedvomno izredno hitra in učinkovita rešitev za takojšnje zmanjšanje bolečine. Se je pa treba zavedati, da nima nobenega vpliva na funkcionalnost hrbtenice in dolgoročno tveganje težav. Praviloma vsaka operacija na hrbtenici poveča tveganje za ponovno operacijo. Po njej je ključno specialno celostno zdravljenje, pri katerem se izvede vse stopnje predoperativne fizioterapije in postoperativno rehabilitacijo. Proces postoperativne fizioterapije je kompleksen in ne vključuje le toplic, vsaj s strokovnega vidika, če želimo doseči dolgoročni uspeh, ne. Trajna rešitev je pravilno izpeljan postopek z vsemi prej opisanimi koraki. Operacija hrbtenice pomeni še zahtevnejšo fizioterapijo in daljšo fazo konzervativnega dela rehabilitacije, če želimo, da se hernija ne bo ponovila.

---

Naročnik oglasne vsebine je Medicofit