V atentatih umrli štirje ameriški predsedniki. Kdo je ubil Olofa Palmeja?

Predvolilno kampanjo v ZDA sta zaznamovala že dva napada na republikanskega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa. Ameriško in svetovno politiko so sicer v zgodovini pretresli številni atentati, ki so močno vplivali na tok dogodkov. Tako so izgubili življenje že štirje ameriški predsedniki ter več drugih pomembnih svetovnih voditeljev.

Prvi ameriški predsednik, ki je umrl v atentatu, je bil Abraham Lincoln. Šestnajsti predsednik ZDA in prvi republikanski, ki je odigral ključno vlogo pri odpravi suženjstva, je 14. aprila 1865 ubil John Wilkes Booth. Igralec in simpatizer konfederacije je 56-letnega predsednika ustrelil v Fordovem gledališču, kjer si je v spremstvu žene ogledal predstavo, in to le pet dni po tem, ko se je general južnjaške konfederacijske vojske Robert E. Lee predal generalu Ulyssesu S. Grantu, s čimer se je končala krvava štiriletna državljanska vojna.

Sprevod v Dallasu

V atentatih sta izgubila življenje tudi 20. in 25. ameriški predsednik, James A. Garfield in William McKinley, v zgodovini 20. stoletja pa je gotovo najbolj odmeval umor predsednika Johna F. Kennedyja leta 1963. Najmlajši predsednik ZDA iz ugledne ameriške družine je bil ubit med sprevodom v Dallasu. Posnetki Kennedyja, ki se z ženo Jacqueline pelje v kabrioletu in pozdravlja ljudstvo, so postali tako rekoč del pop kulture, umor pa je ostal neraziskan in povezan s številnimi teorijami zarote. Le 45 minut po umoru so prijeli 24-letnega Leeja Harveyja Oswalda, ki pa krivde ni priznal. Čez dva dni so tudi njega ustrelili. Pet let pozneje je v atentatu umrl Kennedyjev brat Robert Kennedy.

Atentatorji so vzeli življenje tudi pomembnima ameriškima borcema za pravice temnopoltih, Malcolmu X in Martinu Luthru Kingu. Priljubljeni pastor in najmlajši dobitnik Nobelove nagrade za mir (prejel jo je leta 1964) je bil umorjen 4. aprila 1968 v Memphisu, medtem ko je stal na balkonu svoje sobe v motelu Lorraine. Po Kingovi smrti so izbruhnili nemiri, predsednik Lyndon Johnson pa je razglasil dan žalovanja.

 

Usoda Franca Ferdinanda in sveta

V svetovnem merilu je povzetek najodmevnejših atentatov nemogoče začeti drugje kot v soseščini. Zgodovino 20. stoletja je prav gotovo najbolj zaznamoval atentat na avstroogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo soprogo Sofijo. V Sarajevu ga je 28. junija 1914 smrtno ranil srbski študent, član organizacije Mlada Bosna Gavrilo Princip. Cilj napada na prestolonaslednika je bil odstraniti južnoslovanske pokrajine od Avstro-Ogrske, posledica pa začetek prve svetovne vojne.

V atentatu je izgubil življenje eden od borcev za človekove pravice v 20. stoletju, zagovornik nenasilnega upora proti britanskemu kolonializmu, Mahatma Gandi. Zadnjega januarja 1948 je mirovnika, ki je preživel že pet napadov, ustrelil hindujski nacionalist. Enako usodo je leta 1984 doživela indijska premierka Indira Gandi, hči »arhitekta sodobne Indije« Džavaharlala Nehruja, ki z miroljubnim aktivistom sicer ni bila v sorodu. Po smrti jo je nasledil sin Radživ Gandi, ki je bil prav tako umorjen v atentatu (maja 1991).

V tem obdobju je tudi Evropo pretresla smrt politika; 28. februarja 1986 malo pred polnočjo je v središču Stockholma pod streli padel švedski premier Olof Palme, ki je veljal za enega najprodornejših svetovnih politikov. Primer še vedno ni raziskan, čeprav je po podatkih švedskih oblasti dejanje priznalo več kot 130 ljudi. Ni pa nobenega dvoma, da je bil umor politično motiviran.

Usoden za takratni bližnjevzhodni mirovni proces je bil atentat na Jicaka Rabina, izraelskega premiera, ki je skupaj s predsednikom Izraela Šimonom Peresom in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom prejel Nobelovo nagrado za mir. To bi bilo po volji izraelskim radikalcem. V njihovem imenu ga je 4. novembra 1995 ustrelil Jigal Amir.

Pri nas je leta 1978 zelo odmevala smrt italijanskega politika Alda Mora, takratnega predsednika vodilne stranke krščanskih demokratov, ki so ga leta 1978 ugrabili in pozneje umorili pripadniki Rdečih brigad.

Srbija in Švedska

Dvanajsti marec 2003 je zaznamoval Srbijo. Natanko ob 12.20 je ostrostrelec ustrelil premiera Zorana Đinđića, ki je prav takrat prihajal na sedež vlade, kjer bi se moral srečati s švedsko zunanjo ministrico Anno Lindh. Za atentat na Đinđića, ki je istega leta preživel že štiri takšne poskuse, je bil leta 2007 obsojen član zemunskega klana Milorad Ulemek - Legija. Šest mesecev pozneje je v atentatu umrla tudi Anna Lindh. V nakupovalnem centru v Stockholmu jo je zabodel neprišteven moški, Srb Mihailo Mijailović. Ta je dejanje priznal, ni pa jasno navedel motiva. Le nekaj dni po smrti ministrice, ki se je zavzemala za skupno valuto, je bil na Švedskem referendumom o uvedbi evra, ki je propadel.

Še več je znanih osebnosti, ki so atentat preživele, med ameriškimi predsedniki Theodore Roosevelt, Ronald Reagan, Harry Truman in Gerald Ford, po življenju so stregli papežu Janezu Pavlu II., Ki je svojemu atentatorju opustil in ga celo obiskal v zaporu, pred nedavnim, maja letos, pa slovaškemu predsedniku Robertu Ficu.