Sake uvrščen na Unescov seznam kulturne dediščine

Sake, tradicionalno japonsko riževo vino, velja za simbol japonske kulture, morda še bolj kot svetovno znani suši. Pripravljajo ga v stoletja starih skladiščih na gorskih vrhovih, uživajo pa rahlo ohlajenega v priljubljenih gostilnah, imenovanih izakaja, na porokah in ob drugih posebnih priložnostih. Zdaj ga je tudi Unesco uvrstil na svoj seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. 

»Sake velja za božje darilo in je nepogrešljiv del družbenih in kulturnih dogodkov na Japonskem,« je za ameriški Associated Press dejal Takehiro Kano, japonski veleposlanik pri Unescu.

Na srečanju v Luqueju v Paragvaju so člani Unescovega odbora za varovanje kulturne dediščine priznali 45 kulturnih praks in izdelkov z vsega sveta, med njimi brazilski beli sir, karibski kruh iz manioke in palestinsko milo iz oljčnega olja. Slovenija je na tem seznamu že zastopana; nanj so se med drugim uvrstili klekljanje čipk, obhodi kurentov in čebelarstvo. 

V nasprotju s seznamom svetovne dediščine, ki vključuje kraje, kot so piramide v Gizi in Škocjanske jame, Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine izpostavlja prakse in izdelke različnih kultur, ki si zaslužijo globalno priznanje.

Tradicionalna izdelava sakeja

Osnovne sestavine sakeja so preproste: riž, voda, kvas in koji, plesnivi riž, ki razgrajuje škrob v fermentabilne sladkorje – podobno kot slad pri proizvodnji piva. Ves postopek, ki traja približno dva meseca in vključuje kuhanje na pari, mešanje, fermentacijo in stiskanje, zahteva veliko truda in natančnosti.

Ključno vlogo pri izdelavi ima riž, ki je pomemben del japonske kulturne identitete. Da bi sake prejel oznako japonskega porekla, mora biti riž domačega izvora. Unescovo priznanje sega onkraj tehničnega znanja o izdelavi vrhunskega sakeja. Gre tudi za priznanje tisočletne tradicije. Sake se omenja že v znamenitem japonskem romanu Princ in dvorne gospe​ iz 11. stoletja (delo je v 20. stoletju v slovenščino prevedel Silvester Škerl), kjer je bil priljubljena pijača prefinjenega dvora v obdobju Heian. 

Pomembnost Unescovega priznanja

Japonski uradniki upajo, da bo ta status znova povzdignil sake kot vodilno japonsko alkoholno pijačo, saj mlajše generacije čedalje pogosteje posegajo po uvoženem vinu, domačem pivu ali viskiju. »To priznanje pomeni veliko za Japonsko in njene prebivalce,« je poudaril Kano. »Pomembno je za ohranjanje zanimanja za tradicionalno izdelavo sakeja.« Japonski premier Šigeru Išiba je ob razglasitvi izrazil veselje in čestital vsem, ki ohranjajo in promovirajo tradicijo sakeja.

Japonski proizvajalci sakeja si obetajo, da bo uvrstitev na Unescov seznam prispevala k rasti izvoza, saj priljubljenost sakeja po svetu narašča ob vse večjem zanimanju za japonsko kulinariko. Po podatkih Združenja japonskih proizvajalcev sakeja in šočuja letni izvoz sakeja, predvsem v ZDA in na Kitajsko, presega 250 milijonov evrov.