Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Zanimivosti

Rubikova kocka rešena, preden rečeš keks

Hitrostno reševanje priljubljene uganke: svetovni resda rekordi niso padali, je pa bilo veliko osebnih.
Prvenstvo v hitrostnem reševanju rubikove koncke so pripravili na Balassijevem inštitutu ob svetovnem dnevu znanosti. Foto Voranc Vogel
Prvenstvo v hitrostnem reševanju rubikove koncke so pripravili na Balassijevem inštitutu ob svetovnem dnevu znanosti. Foto Voranc Vogel
Simona Bandur
11. 11. 2018 | 20:00
11. 11. 2018 | 20:36
7:53
Predstavljate si, da dobite rubikovo kocko s pomešanimi polji. Dobro si jo ogledate, nato na oči nataknete prevezo in jo na slepo rešite. Kar se zdi nemogoče, je v minuti in 22 sekundah uspelo Marcelu Ručigaju na prvenstvu v hitrostnem reševanju rubikove kocke na Ballassijevem inštitutu v Ljubljani. To je bil kajpak le eden od rezultatov in v svetu »kockarjev«, ki mu vlada svetovni rekord 4,22 sekunde za rešitev klasične kocke, nič posebnega.

Dvodnevno prvenstvo so na kulturnem centru madžarskega veleposlaništva pripravili ob svetovnem dnevu znanosti, ki je 10. novembra. Tokratno je bilo tretje in čeprav tovrstno tekmovanje ni ne v Sloveniji ne v svetu nič novega, osupnejo rezultati vsakega povprečnega poznavalca kocke, ki jo je leta 1974 iznašel madžarski kipar in izumitelj Erno Rubik. Sprva so jo imenovali magična kocka, leta 1980 pa so ji dali ime po izumitelju. Ta je kar sam organiziral prvo svetovno prvenstvo, bilo je 5. julija 1982 v Budimpešti, zmagovalec pa je uganko rešil v 22,95 sekunde.

Rubikova kocka, ki jo danes poznamo v številnih različicah, je že lep čas ena najbolje prodajanih igrač na svetu, zlasti na madžarskem menda ni doma, ki je ne bi imel – pa čeprav je mnogi niti ne znajo sestaviti, je povedala Bíborka Molnár Gábor, direktorica Ballasijevega inštituta. »Na kocko smo zelo ponosni, za nas ima simbolni pomen.«
 

Samo zvok kocke


Ljubljana Open 2018 se je udeležilo okoli 25 tekmovalcev, najmlajši rojen leta 2008, najstarejši 1986. Pomerili so se v več kategorijah hitrostnega reševanja kock različnih velikosti in oblik, za klasiko pa velja kocka 3x3x3, ki jo poskušajo sestaviti tudi enoročno in na slepo. V vsaki kategoriji imajo po pet poskusov, na koncu šteje povprečni rezultat. Nad potekom prvenstva sta bdela delegata svetovnega združenja za kocko (World Cube Association) Petra Kobal Vogrinec in Jernej Omulec, pri tem so jima pomagali sodniki ob mizah. Okoli njih je vladala tišina. Pravzaprav se je zdelo, da je prizorišče preplavil le pritajeni zvok premikajočih se kock, in teh tekmovalci niti med premori niso izpustili iz rok.

Udeleženci kock niso izpustili niti med premori. Foto Voranc Vogel
Udeleženci kock niso izpustili niti med premori. Foto Voranc Vogel


Pri klasični kategoriji so tekmovalci kocke večinoma sestavili, še preden smo laiki opazili, da se je sploh kaj zgodilo. In to niti ni presenetljivo – svetovni rekord je 4,22 sekunde (Avstralec Feliks Zemdegs), slovenski ni prav daleč za njim. Na lanskem Ljubljana Open je Staš Zupanc za to potreboval le 7,74 sekunde, njegov rekord je sicer dobrih šest sekund. Tokrat lanskega prvaka ni bilo, tekmovalci pa so si za merilo bolj kot njegov dosežek jemali svoje dosedanje čase.
 

Nastane, kar si poželi srce


Štirinajstletni Lan Fabjan iz Ajdovščine sestavi kocko 3x3x3 v dvanajstih sekundah, ta osebni rekord je na prvenstvu že nekoliko popravil, a bi ga rad nekoč prepolovil. Kocka se je prišla v njegovo življenje kot darilo ob miklavžu – on je dobil kocko 4x4x4, sestrica 3x3x3, ki pa je njega bolj pritegnila. Tudi on si jo je omislil, se jo naučil rešiti, po nekaj vaje mu je to uspelo v eni minuti in tako se je nadaljevalo do stopnje, da zdaj redno tekmuje. Med premorom sta skupaj vrtela vsak svoje rubikove kocke z Jonom Napotnikom, petnajstletnikom iz Ljubljane. Gimnazijec se je s kocko prvič zares srečal na taboru, začelo jo je reševati in zlagoma ugotovil, da to nekateri naredijo v nekaj sekundah, kakor je pripovedoval najstnik in med tem neprestano vrtel kocke. Pa se je tudi on izuril; še v soboto dopoldne je bil njegov rekord 20 sekund, cilj na tekmovanju pa zbrati vsaj dva ali tri čase pod to mejo, kar mu je tudi uspelo.

Sandra Mavsar je med premorom predse postavila telefon z aplikacijo in začela vaditi. Pred njo je bilo tekmovanje v vseh kategorijah, razen na slepo, saj se ji za to, je dejala, ni uspelo naučiti vseh algoritmov. Za kocko ima zdaj, med študijem fizike, bistveno manj časa, je povedala ena od treh tekmovalk.

Medtem ko smo klepetali, se je v drugi sobi dobrega rezultata veselil Idris Gadour Šentjurc iz Celja. Pri enoročnem reševanju se je ura ustavila pri 22 sekundah. A čim je izpustil kocko za tekmovalno mizo, je že prijel v roko svojo s po kar sedmimi polji na eni površini in nadaljeval s prostočasnim ustvarjanjem – na beli ploskvi je poskušal z rdečimi kockami narediti srce.

Za marsikaterega mladega tekmovalca je bila udeležba na prvenstvu priložnost za družinski izlet. Foto Voranc Vogel
Za marsikaterega mladega tekmovalca je bila udeležba na prvenstvu priložnost za družinski izlet. Foto Voranc Vogel

 

Na slepo

Tekmovanje je po kategoriji enoročnega sestavljanja prišlo v del, kjer je vladala največja tišina – reševanju na slepo. Nekateri kockarji so si nadeli slušalke, nekateri ušesne čepke, drugi so odmislili vse okoli sebe. Med tistimi, ki se je najbolj približal Marcelu Ručigaju, je bil Dušan Zakelšek. V tistem poskusu je kocko odložil po minuti in 44 sekundah.

Osemindvajsetletni fizik s Ptujske gore je začel Rubikovo uganko dokaj pozno reševati, pred šestimi leti. V čem je pravzaprav trik reševanja? V algoritmih. Teh je 150 – če te obvladaš, si na konju, je odgovoril Zakelšek. Njegov rekord v klasični kategoriji je okoli 15 sekund, s čimer se sicer ne uvršča med najhitrejše v državi, gotovo pa je veliko pripomogel k popularizaciji te mehanske uganke; Petra Kobal Vogrinec ga je celo razglasila za človeka, ki je v Sloveniji največ otrok naučil reševati kocko. Z bratom pripravljata delavnice in krožke, v glavnem na Ptuju, v Mariboru in okolici. Nanje je lep odziv, v nekaterih primerih je baje prišlo tako daleč, da se učitelji jezijo, ker otroci niti med poukom ne morejo odložiti kocke.

Da je disciplina bolj razširjena na severovzhodu države (tekmovanja so poleg v Ljubljani tradicionalno v Ponikvi in Mariboru), je prav tako ugotavljala delegatka svetovne zveze, ki se je tokrat pomešala tudi med tekmovalce. Med njimi je bilo več zmagovalcev z rezultati, ki si jih je težko predstavljati – Matic Omulec je klasično kocko z eno roko rešil v 17 sekundah, za 5x5x5 je potreboval le minuto in 15 sekund, za 4x4x4 40 sekund. Dobil je tudi kategorije reševanja uganke drugačnih oblik, le pri piramidi ga je premagal Jure Gregorc. Ta kockarja in Marcel Ručigaj (vsi trije z dolgim seznamom uspehov na mednarodnih tekmah) so bili glavni rivali tudi v klasični kategoriji, prvak pa je postal 22-letni Jure Gregorc iz Trzina. Kocko je v finalu rešil v povprečnem času okoli deset sekund, njegov najboljši čas pa je bil 8,02 sekunde.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine