V nadaljevanju preberite:

Apolon Belvederski je že dobro polovico tisočletja eminenca antičnega kiparstva, kljub goloti in poganski sporočilnosti tudi eden najbolj občudovanih eksponatov iz železnega repertoarja muzeja na karseda katoliških tleh: v Vatikanskih muzejih. Pred leti so na njegovih nogah zaznali razpoke, sledil je umik v restavratorske ateljeje za pet let.

Osrednje novosti po končanih posegih so, da za njegovo stabilnost po novem skrbi struktura iz karbonskih vlaken, da ima novo levico in da so zaradi sledi zlata med njegovimi lasmi prepričani, da je bil izvorno zlatolas.

Pravzaprav, kaj je pet let odsotnosti v primerjavi s skoraj dvema tisočletjema, odkar obstaja? Eden najznamenitejših kipov grške in rimske antike s statusom utelešenja tedanjega lepotnega ideala zdaj znova sije na svoji stalni točki na vatikanskem Osmerokotnem dvorišču. Velja za rimsko kopijo grškega izvirnika, visok je 2,24 metra in torej v nadnaravni velikosti, posnetki restavratorskih posegov, ki so dostopni na portalu Vatikanskih muzejev, pa nazorno pokažejo, da ga sestavlja več enot.