Pust bo, so že pred dnevi naznanili v Cerknici in napovedali še hujši boj kot v preteklih letih. V tem norem koronskem času ne bodo preganjali le zime, temveč samega hudiča – pa čeprav na daljavo. Župan Butalski se je priklopil na vsa mogoča družbena omrežja, kurenti ustvarjajo svojevrstno simfonijo po spletu, cerkljanski lavfarji pa še budno spremljajo epidemiološke razmere.



V Cerknici se pri napovedi pusta zanašajo na koledar, tam pa je jasno zapisano, da pust bo, in to 16. februarja. Odpovedali so sicer vse javne prireditve in napovedali, da se pustni teden začne v četrtek, 11. februarja, ko bodo Butalci po tradiciji prevzeli oblast v Cerknici. »Tudi če ne moremo pustovati tako kot po navadi, na ulicah, v športnih dvoranah, pod šotorom in v kulturnem domu, nam nihče ne onemogoča, da bi si pustno vzdušje pripravili kar sami doma.« Z maskami pa kajpak nimajo nobenih težav, zanje so vselej obvezne.

Da bo razpoloženje čim bolj avtentično, bodo 14. februarja, torej na pustno nedeljo, »točno okoli 12.32« po spletnih kanalih predvajali kar lansko pustovanje – a pričakujejo letošnje komentarje. Pokop pusta, napovedan za 17. februar, pa bo po napovedih prirediteljev tudi v teh negotovih časih prej predvidljiv: pust bo umrl od dolgčasa, ko si bo na pustni torek ogledal ponovitev TV Čohovo (uradni butalski televizijski program).
 

Zgodbe, ki so se pisale v šestih desetletjih

Vsakoletna pustna opravila so kot ponavadi na svečnico (2. februarja) začeli tudi kurenti. Geslo letošnjega 61. kurentovanja je Spoštujmo tradicijo, obujajmo spomine. Dogajanje bo namesto tradicionalnega programa, ki je v najstarejše slovensko mesto vsako leto privabil večtisočglavo množico občudovalcev, v prilagojeni, spletni obliki potekalo do pustnega torka, 16. februarja, ko običajno pokopljejo pusta.



Kot pove že geslo, bodo letos predvsem obujali spomine na pretekla kurentovanja, odstirali zanimiva zgodovinska dejstva in pripovedovali zgodbe, ki so se pisale v šestih desetletjih. Kljub temu so dodali nekaj novosti, med katerimi sta natečaja za naj ptujski pustni krof za ljubiteljske in profesionalne peke, izbirali bodo tudi najizvirnejšo pustno okrasitev objektov v mestu in okoliških krajih. Vsi tisti, ki pogrešajo glas zvoncev, pa si lahko po spletu priredijo kurentovo simfonijo. V spletni obliki bo potekal tudi umetniški del festivala Art Fest in v njegovem sklopu slikarski Ex Tempore.

Na pustno nedeljo, ko je tradicionalno potekala največja mednarodna povorka, bo mogoče spremljati program na spletni strani festivala, na pustni torek pa se bo s stand up nastopom predstavil domači igralec Tadej Toš.
 

Kljubovanje škoromatov

Hrušiški škoromati letos še niso dali prav veliko glasu od sebe, na spletni strani so objavili le, da na sodobne izzive odgovarjajo s preudarno skrbjo za ohranitev čim bolj izvirnega običaja in prikaza teh pustnih likov v vsej lepoti. »Škoromatov že stoletja ni uničila ne cerkev, ki jih je vedno preganjala, ne razne tuje oblasti, ki so v običaju videle pripadnost slovenstvu, ne režim po drugi svetovni vojni, ki je običaj razumel kot ostanek primitivnosti domačinov. K sreči je običaj preživel tudi v hitrem tempu sodobnega življenja in pravzaprav med seboj še bolj povezal domačine, ki že stoletja živijo z njim.« Ker še nimajo odgovora na to, kaj jim bo prinesel sovražnik številka ena moderne dobe, covid, letos pustovanja ne pripravljajo.



Medtem so lavfarji iz Cerknega še v pripravljenosti. Kot je povedal Tomaž Lahajnar, predsednik društva Laufarija Cerkno, imajo pripravljenih več scenarijev. Gotovo bo prireditev spletna, kljub vsemu pa upajo, da bodo ugodne epidemiološke razmere prinesle še kakšno sprostitev.

Pustne šege in običaje iz vse Slovenije si je sicer do konca meseca mogoče ogledati na fotografski razstavi Ta norčavi pustni čas na Krakovskem nasipu v Ljubljani. Avtor Primož Hieng je namreč v zadnjih desetih letih posnel tako rekoč vse slovenske pustne maske, šege in običaje pa tudi nekatere pomembne izdelovalce pustnih mask.