Čeprav so bile ZDA na včerajšnji volilni dan najbliže temu, da bi dobile prvo predsednico in z njo prvega prvega moža, se je ponovila zgodovina in v Belo hišo se bo spet naselil Donald Trump. Vprašanje, s katerim so se v zadnjem času ukvarjali tuji mediji, pa je bilo, ali se bo skupaj z njim preselila tudi soproga slovenskega rodu Melania Trump.

Ko je republikanski kandidat in nekdanji, 45. predsednik ZDA stopil na govorniški oder in razglasil zmago, čeprav še niso bili prešteti vsi elektorski glasovi, se je za njim razprostrla vsa družina, vključno s soprogo Melanio, 18-letnim sinom Barronom, ki je na teh volitvah prvič glasoval, in tastom Viktorjem Knavsom. V zmagoslavnem govoru se je Trump dotaknil vsakega posebej, tudi tašče Amalije Knavs, ki je umrla januarja letos, rekoč, da jo pogrešajo in da je bila čudovita ženska.

Zahvalil se je tudi svoji ženi, »prvi dami, katere knjiga je prodajna uspešnica številka ena. Si lahko mislite?« Štiriinpetdesetletna Melania Trump, med soprogovim nastopom v uradnem sivem kostumu in z uradnim nasmehom na obrazu, je knjigo, ki jo je predstavljala kot svojo verzijo resnice, izdala pred približno mesecem dni, prav v zadnji etapi predsedniške kampanje.

Avtobiografija na približno 180 straneh s prav toliko fotografijami, v kateri se dotakne tudi svoje družine in življenja v Sloveniji, je morda res med bolj prodajanimi knjigami na Amazonu, a je doživela precej slabe kritike, ki jih je mogoče posplošiti v oceno, da je brez prave vsebine. Pa vendar je nekdanja in prihodnja prva dama ZDA v njej presenetila z izjavo, da podpira pravico do splava, kar je v nasprotju s politiko republikanske stranke. »Nujno je treba zagotoviti, da bodo ženske imele avtonomijo pri odločanju o rojstvu otrok na podlagi lastnega prepričanja, brez kakršnegakoli vmešavanja ali pritiska vlade. Zakaj bi lahko kdo drug odločal o tem, kaj bo ženska počela s svojim telesom?« je zapisala.

To je bil eden redkih primerov, ko je nekdanja manekenka Melania Trump izrazila svoje politično stališče; na splošno je znano, da se izogiba javnim nastopom, le redko stopi na govorniški oder in tudi med tokratno kampanjo so jo tako Trumpovi podporniki kot mediji pogrešali. Zato se zdaj sprašujejo, ali bo pripravljena ponovno zamenjati dom v New Yorku, kjer študira sin Barron, in Mar-a-Lago v Palm Beachu za Belo hišo.

Tja se ji ni mudilo niti v prvem mandatu Donalda Trumpa, ko se je preselila pet mesecev za njim in tako postala prva prva dama, ki je odložila selitev. Razlog za to je bilo, kot so navajali mediji, šolanje takrat še enajstletnega Barrona. Njen odnos do sina je bil ves čas zaščitniški, skrbno si je prizadevala varovati njegovo zasebnost, zato je javnost izvedela zelo malo o vsakdanjem življenju prve dame in prvega sina, razen nekaj podrobnosti, kot sta, da sta veliko časa preživela z Melanijinima staršema in da so v krogu slovenske družine govorili slovensko. Enega redkih trenutkov, ko ga je izpostavila, je bilo prav ob njegovih prvih volitvah. Takrat je na omrežju X objavila »Volil prvič – za svojega očeta!« skupaj s fotografijo visokoraslega sina pred volilno mizico. Že med kampanjo v Iowi pa je Trump razkril, kaj je vzrok, da je sin zrasel do 206 centimetrov – kuhinja njegove babice.

Tokrat naj bi, kot napovedujejo tuji mediji, prva dama ostala razpeta med New Yorkom, Florido in Washingtonom, ni pa pričakovati, da se bo za stalno preselila v Belo hišo. »Melania dela, kar želi,« je že pred časom za portal Axios dejala Mary Jordan, urednica pri Washington Postu in avtorica knjige The Art of Her Deal: The Untold Story of Melania Trump, in je v tem pogledu drugačna od drugih prvih dam. Tudi avtorji drugih biografij ugotavljajo, da ​Melania Trump ni prav marljiva soproga, kar zadeva javne nastope, s katerimi bi kontinuirano podpirala moževo politično agendo. A hkrati se ni javno opredeljevala niti glede njegovih zasebnih dogodivščin, kot je bila afera Stormy Daniels.