Melania Trump o sebi

»Pripravite se na pristanek.« Z besedami pilota letala, ki jo je pri šestindvajsetih letih prvič pripeljalo v ZDA, nekdanja prva dama slovenskega rodu Melania Trump začenja svoje pravkar izdane spomine. »To je Amerika ... New York! Popolnoma drugačen svet!«

Slovenska manekenka Melanija Knavs je že v času svoje evropske kariere svoj priimek spremenila v Knauss in je v ZDA odpotovala iz italijanske prestolnice mode Milana, med pristajanjem na letališču svetovne prestolnice mode, financ, turizma in še česa pa zagotovo ni pričakovala meteorskega vzpona v sam vrh newyorških elit in kasneje ameriških političnih. »Živijo, sem Donald Trump,« na 35. strani opisuje srečanje z bodočim možem v tedaj priljubljenem klubu Kit Kat, kamor jo je povabila prijateljica. Kot je že znano, jo je, pa čeprav v spremstvu »privlačne blondinke«, zaprosil za telefonsko številko, a je sama raje zaprosila za njegovo. Čez nekaj dni ga je poklicala.

Vse drugo pa je, kot pravijo, zgodovina, a v Melanijinem primeru ne povsem znana. Nekateri mediji jo zaradi skrivnostnosti imenujejo kar »sfinga iz Mar-a-Laga«, a ima za to svoje razloge. O njej so izdali že veliko knjig in nekatere od njih sama opisuje kot lažnive, zdaj hoče povedati svojo resnico: »Kot človek zasebnosti, ki je bil pogosto predmet javnega razkrivanja in napačnih predstavljanj, čutim odgovornost za predstavitev svojih dejanskih izkušenj. Upam, da lahko s predstavitvijo svoje zgodbe prispevam k večjemu prihodnjemu razumevanju in upanju za vse nas.«

FOTO: USA Today Network via Reuters Co

Največje presenečenje iz knjige, v kateri opisuje svojo resnico, je v javnost pricurljalo že prej: Melania Trump veliko bolj od soproga Donalda, ponovnega republikanskega predsedniškega kandidata, zagovarja pravico žensk do umetne prekinitve nosečnosti. Sredi gigantskih migracij in draginje v času sedanje demokratske administracije Joeja Bidna je pravica do splava največji adut njegove podpredsednice in predsedniške kandidatke Kamale Harris. Bo Melania možu, ki zdaj zagovarja predvsem prenos odločanja o tem v zvezne države, približala kakšnega še neodločenega volivca ali volivko?

V Sloveniji v času Jugoslavije ni bilo vse slabo

V avtobiografiji na 184 straneh in s 178 fotografijami, ki se je končno pojavila v knjigarnah, je tudi nekaj podatkov iz življenja nekdanje Sevničanke v Beli hiši – in v Sloveniji. Melania Trump s ponosom piše o svoji slovenski družini in še posebej o dedu Antonu po materini strani, ki je bil med drugo svetovno vojno razseljen v Avstrijo. Po vrnitvi v domačo Rako se je lotil gojenja »kulinarične mojstrovine« raške čebule, njena še v Judendorfu rojena in nedavno preminula mati Amalija pa je bila zanjo pojem elegance. Svoji hčerki je učila, da mora vsakdo najprej poskrbeti zase, če hoče skrbeti za druge. Oče Viktor je po njenih besedah samozavesten in podjeten z veliko željo po odkrivanju novih svetov. »Tako kot moja mati izhaja iz dolge vrste delovnih in podjetnih Slovencev.«

FOTO: Carlos Barria/Reuters

Melanija Trump ameriški in svetovni javnosti jasno pripoveduje, da življenje v jugoslovanskem komunizmu ni bilo le sivo. »Čeprav je bila Slovenija del komunistične Jugoslavije, je bil tamkajšnji komunizem drugačen od tistega iz Sovjetske zveze. Med odraščanjem sem se čutila bolj povezana z našimi sosedi v Italiji in Avstriji kot pa z drugimi komunističnimi državami v Vzhodni Evropi.« Poudarja, da imamo Slovenci že zgodovinsko močan čut za neodvisnost in naslanjanje nase, posamezniki pa so bili nagrajeni za trdo delo. »Pravila, pa čeprav vsenavzoča, niso diktirala vsakega vidika zasebnega življenja.«

Tako kot številne druge je tudi njena družina cvetela zaradi ambicij in odločenosti staršev ter njihove delovne etike, piše nekdanja prva dama ZDA. »V Sloveniji mojega otroštva se ni čutilo veliko prepovedi, poudarjeno je bilo trdo delo in individualna odgovornost.« Domačo Sevnico opisuje kot slikovito mesto na obali reke Save, obdano z zelenimi gozdovi, »pravljično ozadje srečnega odraščanja«. Omenja srednjeveški grad, vijugaste ceste in cerkvice, »znane podobe, ki so moje otroštvo napolnile s toplino in prijetnimi spomini.«

Melania se spominja obiskov tekem Formule 1 in koncerta Eltona Johna, družinskih izletov v Italijo, smučanja v Alpah, družina Knavs pa si je lahko privoščila tudi varuško. Oče avtomobilski posrednik je poskrbel za odlične avtomobile od forda mustanga do bmw-jev in mercedesov, citroën maserati SM pa je bil zanjo okus svobode. Odrasla je tudi med poskušanjem plošč s starejšo sestro Ines na njunem gramofonu ter počitnicami na hrvaškem morju. Poroča, da je bilo njeno otroštvo srečno in polno smeha.

Pred hišo Viktorja Knavsa, očeta Melanie Trump. Foto Zaslonski Posnetek, Youtube

Med številnimi fotografijami, ki krasijo knjigo, hčerka tekstilne delavke iz tovarne Jutranjka kaže tudi svoje prve manekenske korake pri šestih letih ter kasnejše v času študija arhitekture. Sestra Ines jo je nagovarjala, naj se javi na razpis tedanje edicije Dela Jane za fotomodele in z drugim mestom v Portorožu je pridobila pogodbo z milansko agencijo. Od tam se je preselila v Pariz in nato v New York. Melania pa je ponosna na vso svojo manekensko kariero. Celo svoje gole fotografije je opisala kot obliko umetnosti, zelo se je razveselila tudi svoje velike na newyorškem Times Squaru.

Nadaljevanje je tudi tu znano, saj je bilo obeleženo na naslovnicah najbolj znanih ameriških revij: poroka z Donaldom, rojstvo sina Barrona, ameriško državljanstvo. O vsem tem so se mediji na dolgo in široko razpisali z raznih vidikov, tudi negativnih, Melania pa govori o hvaležnosti za vse to in za spremstvo »ljubljene mami« pri novih življenjskih korakih, pa tudi za družinsko življenje z Donaldom. Govori o izzivih materinstva s pomanjkanjem spanja med otrokovimi obroki in drugo skrbjo zanj, a tudi o izzivu, ki jo je preoblikoval, kot si prej ni niti predstavljala.

Barron Trump na fotograqfiji iz leta 2020. FOTO: Erin Scott/Reuters

»16. junij 2015 je prinesel še eno natančno načrtovano in izvedeno spremembo v naših življenji,« v svojih spominih piše Melania Trump. Zbudila se je še pred peto uro zjutraj, je zapisala, in z vrha Trumpovega nebotičnika na newyorški Peti aveniji, ki je bil po poroki njen dom, nekaj časa opazovala vstajanje sonca. Na običajni dan bi devetletnemu sinu naredila zajtrk in ga odpeljala v šolo, tokrat pa si je skuhala močan espreso in se skupaj z kandidatom za republikanskega predsednika  Donaldom Trumpom spustila po tekočih stopnicah. Tudi to je že del ameriške zgodovine.

Slovenka v Beli hiši

O Trumpovem predsedovanju so že napisane številne knjige in jih bo, če bo zmagal v boju za drugi mandat, še veliko več, tokrat pa je čas za poglede njegove soproge. Vseh, ki jih je Melania zapisala v svoji knjigi, na omejenem prostoru ni mogoče našteti, oktobra 2019 pa jo je republikanski predsednik svojo prvo damo povabil v Ovalno pisarno Bele hiše, od koder so jo pospremili v skrivnostno Situacijsko sobo. V njej ameriški predsedniki odločajo o vprašanjih nacionalne varnosti in nekdanja slovenska manekenka, ki je poročila newyorškega nepremičninskega magnata in zvezdo resničnostnega šova, je lahko opazovala posebne vojaške enote pri uboju voditelja teroristične Islamske države Abu Bakra al Bagdada s pomočjo psa Conana. »Glej to neverjetno akcijo,« ji je pošepnil soprog, Melania Trump pa je dogodek opisala kot enkratno izkušnjo. »To je bil ključni trenutek, ki ga je Donald želel deliti z mano.«

Znamenite stopnice v Trump Towerju, s katerih se je prihodnji predsednik ZDA spustil s soprogo Melanio. FOTO: Barbara Kramžar

Melania veliko piše o odnosu s svojim slavnim in razvpitim možem. Obtožbe, da jo je varal, prepušča nasprotnim medijem, svoj zakon predstavlja kot združeno fronto v skupnem občudovanju Eltona Johna in dopisovanju z britanskim kraljem Karlom III. Z njim po lastnih besedah deli globoko zavezanost ohranjevanju okolja. Tesno povezavo je čutila tudi z njegovo materjo britansko kraljico Elizabeto II.,s katero je v gradu Windsor pila čaj.

V knjigi poroča tudi o prvem srečanju s savdskim kraljem Salmanom, ki ne le, da ni zavrnil njenega rokovanja, ampak ji je celo poljubil roko, ter o vznemirjenju ob srečanju papeža Frančiška. »Kot katoličanka« je s seboj prinesla rožni venec, da bi ga blagoslovil »kot simbol moje vere in zakonske zveze«. Papež ga je blagoslovil, potem pa znamenito vprašal, če moža hrani s potico. Melania priznava, da je najprej mislila, da govori o pici. 

Podpora Donaldu Trumpu v Michiganu. FOTO: Rebecca Cook/Reuters

V življenju slovenske prve dame pa v njej niso bili samo enkratni dogodki. Mediji so jo tako kot njenega moža v veliki meri gledali negativno in prav njim je bilo leta 2018 namenjeno sporočilo z velikimi črkami na hrbtnem delu jakne med obiskom migrantskih otrok v Teksasu: »Res me ne briga, kaj pa tebe?« 

Kot opisuje v svoji knjigi, ji je bilo najtežje ob napadih na sina Barrona. Ob selitvi v Belo hišo starega komaj deset let je sovražna komičarka Rosie O'Donnell na televiziji osumila avtizma in zaradi zlobe, ki jo je moral zaradi tega doživeti njen sin, Melania Trump kasneje ni sprejela njenega opravičila. Dogodek jo je spodbudil k pobudi za dobrobit otrok in proti spletnemu preganjanju in ustrahovanju »Be best«, bodi najboljši.

Ameriška Bela hiša ponoči. Foto Barbara Kramžar

Eno največjih presenečenj avtobiografije soproge predsednika ZDA, ki je prek lastnih imenovanih ustavnih sodnikov odločanje o pravici do umetne prekinitve nosečnosti preselil v zvezne države, pa je liberalno stališče Melanie Trump do splava. »Temeljna pravica žensk do individualne svobode, do svojega življenja, ki podeljuje pristojnosti za končanje nosečnosti, če tako želi,« je zapisala. V sedanji predvolilni kampanji se tudi ponovni republikanski predsedniški kandidat omejuje samo na poudarjanje pristojnosti zveznih držav do tega vprašanja, splav je najmočnejše orožje njegove demokratske tekmice Kamale Harris proti njemu. Nekdanja prva dama navaja njegov nasvet, naj napiše vse, kar ji leži na srcu, če bo s svojim liberalnim stališčem pridobila kakšen neodločen glas, pa najbrž  bo imel nič proti.

Še posebej, ker mu v primeru poraza na novembrskih volitvah zelo verjetno grozi nadaljevanje pregona s strani demokratskih tožilcev, ki za nekdanjega predsednika zahtevajo okrog 700 let zapora. Nekdanja prva dama slovenskega rodu je komentirala tudi njegove obtožbe demokratske kraje volitev 2020. »Ne morete šteti glasov še dneve po volitvah, kar so delali,« je zapisala. »Bila je zmeda in številni Američani še vedno dvomijo. Nisem edina, ki se sprašuje o rezultatih.«