Protest

Besede in besedne zveze ter njihovi pomeni so v jeziku zaradi nas, uporabnikov, torej piscev in govorcev (slovenskega) jezika: naši predniki so jih bolj ali manj ustalili in nam jih take predali v rabo in izpopolnjevanje ter jezikovno bogatenje, mi pa smo zavezani naš skupni besedni zaklad posredovati zanamcem vsaj nepoškodovan, če že ne bo boljši.

Za knjižni jezik, ki naj bi nas združeval v (slovensko) jezikovno skupnost, je ključno ohranjanje pomenov in širjenje pojmov, ki naj bi jih razumeli kar se da enotno. S Slovarjem slovenskega knjižnega jezika, ki je izhajal v letih 1970–1991, torej tik pred oblikovanjem zdajšnje državne tvorbe, smo dobili v roke priročnik, iz katerega je razvidna razlika med pojmi, kot so belo in črno ter levica in desnica, v njem je zapisano, kaj je svoboda, kaj enakost in kaj je bratstvo, kaj pravičnost in kaj krivica, kaj krivda in kaj greh.



Brez obvladovanja že dolgo uveljavljenih pojmov (prevzeli in ponotranjili smo jih v družini in v različnih okoljih, v katerih smo rastli, v šoli in mnogi tudi pri verouku, kjer naj bi se opremili za sposobnost in spodobnost v komunikaciji s svetom) bomo zašli v družbo brez orientacijskih točk. Vedno znova bo treba brati naš temeljni slovar in obnavljati pomene in sobesedila za vsak čas konstitutivnih pojmov. Saj tudi abecedo obnavljamo vedno znova.



Oblastniška sla po karikiranju, negativnem slikanju in lažnivem krivenčenju vsega, kar prihaja iz neoblastniškega prebivalstva, postaja čedalje bolj nezadržna in nevzdržna in vodi v družbeni razkroj, ki se kaže v jeziku. Če ni želje po samoomejevanju, saj v območje slabšalnega ali na mejo kaznivosti oblastniki prestavljajo že celo izraz volitve, sploh pa odstop, bo edninski samostalnik protest prešel v množino, ki se bo stopnjevala v množični upor.

Jezika in pomenov v njem si ne smemo pustiti odvzeti.

***
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtor: dr. Peter Weiss.