Prosinec mili, bog se usmili!

Če si enkrat znanstvenik, se tudi ljubiteljske dejavnosti težko lotiš povsem laično, ugotavlja Domen Krvina z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. Kot raziskovalec sodeluje pri tretji izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika in pojasnjuje, da je delo jezikoslovca precej interdisciplinarno ter niha med družboslovjem in naravoslovjem, ki je njemu posebno blizu.

Ko nanese pogovor na vreme, je vir razlag, kakršnih se drugi, ki le pametujemo o tej večni temi, niti ne trudimo iskati. »Kot raziskovalec poskušam k vsemu, s čimer se podrobneje ukvarjam, ubrati znanstveni pristop, tudi z dopolnjevanjem vrzeli v svojem znanju, ki so včasih občutne. Sicer pa: vreme toliko vpliva na vsakdanje aktivnosti in počutje, sooblikuje letni krog in je tako primerno za analizo, da je zanimivo za vsakogar,« pojasnjuje svojo ljubiteljsko vnemo. V tej skoraj ni pregovora, ki ga ne bi znal povezati z osnovami meteorologije.

Božič in velika noč

O pomladi radi sklepamo že ob božiču. Eden najbolj znanih pregovorov je Božični dnevi zeleni, velikonočni sneženi. Podoben je tudi Zelena velika noč, bele binkošti. »Meseci z nižjo lego sonca imajo zelo visoke standardne odklone povprečne mesečne temperature zraka. Lastnosti zračnih mas se nad kopnim in morjem v hladni polovici leta zelo razlikujejo. Nad celino se zaradi dolgih noči zračna masa izrazito sevalno ohlaja, nad morjem pa je zaradi zaloge toplote v vodi ohlajanje bistveno počasnejše.

Za potek vremena je zato odločilna razporeditev planetarnih valov in s tem prevladujočega vetra. Če zrak priteka z morja, je toplo, kot je bilo januarja letos, če s (severo)vzhoda celine, pa zelo mrzlo. Primer za to sta bila letošnji konec februarja ter prvi del marca,« razlaga. Pozno jeseni in v prvi polovici zime je zračna masa z morja še topla, zato pri nas prevladujejo padavine v obliki dežja. V drugi polovici zime se ohladi tudi morje, zato ob vremenskih frontah v notranjosti Slovenije pogosteje sneži. Do prehoda v poletje so pogoste menjave zračne mase v smeri sever–jug, zato se lahko zgodi, da je na binkošti (letos 20. maja) hladneje kot na veliko noč.



Za letošnjo zimo in pomlad se je še za kako resničnega izkazal pregovor Prosinec (januar) mili, bog se usmili. Redke so izključno tople ali hladne zime, poudarja Krvina, zlasti prva polovica januarja še črpa toploto iz dotoka morske mase, vendar gradient med morjem in celino počasi slabi. »Ko se to zgodi, obstaja verjetnost, da bo februarja, lahko tudi marca, pritekala mrzla celinska masa.« O medletni nepredvidljivosti (velik standardni odklon povprečne mesečne temperature) februarskega vremena lahko govori še ta pregovor: Svečan ima devet misli vsak dan. To opažajo tudi drugi slovanski narodi; kot zanimivost sogovornik navede pregovor iz Poljske, ki ima sicer zaradi lege na severu Srednje Evrope nekoliko drugačne vremenske značilnosti: Včasih svečan se nas usmili, kakor bi pomlad čutili, včasih pa tako pritiska, da človek tenko piska.

Češplje in breskve

Na podobne pojave opozarjajo številni pregovori, povezani s svetniki, ki godujejo v poznih zimskih ali zgodnjih pomladnih dneh. Gregor, ki ga imamo za znanilca pomladi, je pogosto omenjen. Na primer: Po Gregorju od vsakega vetra sneg kopni. Temu smo bili prav tako priča letos, ko je bila na začetku marca še snežna odeja, pozneje pa je marsikje hitro skopnela. »Ob čedalje višji legi sonca in vse daljšem svetlem delu dneva, ki se v tem času zaradi največje oddaljenosti od obeh ekstremov sinusoide spreminja najhitreje, to sploh ni nenavadno. Če zapiha veter, zlasti vlažen jugozahodnik, je kopnenje snega še hitrejše.«

Če breskve pred Gregorjem cveto, trije eno pojedo. To verjetno pomeni, ugiba sogovornik, da si morajo eno razdeliti trije. Spet opozarja na slabosti prezgodnjega začetka vegetacijske dobe zaradi velike občutljivosti za aprilsko pozebo, kar se je zgodilo lani. Zelo veliko o vremenu in vremenskih pojavih se lahko naučimo tudi iz pregovora Če češplje v listju cveto, se obdrže. Po popreproščeni logiki bi sklepali, da listje zavaruje cvetove pred zmrzaljo, in tudi to je res, pritrjuje Krvina, toda njegova razlaga je bistveno bolj poglobljena. »Drevje z olistanjem povečuje vrednost vodne pare v zraku z aktivno vključitvijo v vodni krog in uporabo sončne energije pri fotosintezi, s tem pa se zmanjšujejo dnevna nihanja temperature, zlasti nočne ohladitve, kajti vodna para deluje podobno kot toplogredni plini.« Če drevje cveti hkrati z olistanjem, je verjetnost slane manjša, torej je večja možnost za preživetje cvetov in pozneje plodov.



Poletja se prezgodaj veselimo

Ko govorimo o vremenskih pregovorih, ki se vežejo na imena svetnikov, nikakor ne moremo mimo »mokre Zofke« in treh ledenih mož; sveti Pankracij, Servacij in Bonifacij kraljujejo od 12. do 14. maja, dan zatem Zofija. Ledenim možem pripisujejo »zasluge« za majsko pozebo (nekoč so zaradi tega kurili v vinogradih, da bi zaščitili pridelek), Zofija je simbol za deževen dan sredi maja. Pregovorov o njih je veliko, denimo: Sveti Pankracij, Servacij in Bonifacij so ledeni možje, če prej slane ni bilo, tudi pozneje ne bo mrzlo. Če je pred Servacem poletje, mraz rad pritiska na cvetje.

Tu posebnih presenečenj ni pričakovati – zelo verjetno je, da bo maja vsaj ena večja nenadna ohladitev, ne glede na to, kako zelo si želimo sonca. Pojavlja se nekje sredi meseca; izrazita ohladitev je praviloma povezana s splošnopomladansko izmenjavo zračnih mas sever–jug, zlasti ob nastanku anticiklona nad Atlantikom ali Skandinavijo. »Kljub zelo visoki legi sonca so za maj tipični prodori hladnega zraka od severa, ki jih omogoča zlasti manjša izrazitost zahodne cirkulacije spomladi. Ob visokem soncu in še hladni vrhnji plasti ozračja so pogoste (krajevne) konvektivne padavine. Pojavljajo pa se tudi topla obdobja, zato ohladitve še toliko bolj čutimo.«

Čeprav pritrjuje ljudski klimatologiji pri značilnostih, ki jih pripisujejo ledenim možem, pa je nekoliko skeptičen pri Zofiji. Eden od pregovorov pravi: Če Zofija zemljo poškropi, vreme poleti prida ni. Pregovor sicer izhaja iz opisane ohladitve, a ga kot mnoge druge glede točnega datuma ne gre jemati dobesedno. Predvsem pa je vprašanje, kako dojemamo vreme, opozarja. Za kmete, ki so bili glavni oblikovalci in sledilci ljudskih pregovorov, je bilo lepo vreme prav gotovo nekaj drugega kot danes, ko si večinoma želimo prijetnih sončnih dni za brezskrbno načrtovanje počitnic.

Podnebne spremembe

Vremenski pregovori so pravzaprav ljudska klimatologija, s katero so poskušali ljudje v nepredvidljivosti narave ustvariti predvidljivost. »Večina ali vsaj določen del je odraz klimatskega stanja skozi ljudsko izkušnjo, zato je smiselno, da se jih trudimo razložiti,« poudarja Krvina. Nastali so na podlagi dolgotrajnih opazovanj, in to v času, ko so bile vremenske meritve s statistiko še precej redke, a tudi do teh večina ljudi ni imela dostopa. »Zato so bili pregovori kot stoletna modrost iz daljših vremenskih obdobij edina širše dostopna klimatska statistika. Pogosto so se pojavljali v pratikah, ki so imele dokaj širok doseg.« Bili so nepogrešljivi pri načrtovanju kmečkih opravil; da so si jih ljudje laže zapomnili, so jih oblikovali v rimah, s poosebljanji. Na svetnike so vezani zaradi koledarja, za najbolj zanesljive pa veljajo predvsem pregovori o tipičnem vremenskem dogajanju v posameznem mesecu oziroma daljšem obdobju, poudarja Domen Krvina.

Kako pa bi lahko na veljavnost ljudske klimatologije vplivale vremenske spremembe? »Slovenija je zaradi lege na jugu Srednje Evrope, severozahodu Balkana in skrajnem severu Sredozemlja že tako ali tako izpostavljena hitremu menjavanju zračnih mas. K učinkovanju teh prispevajo svoje še značilnosti razgibanega terena. Zato hitre in izrazite spremembe vremenskih vzorcev v Sloveniji niti v preteklosti, ko so vremenski pregovori nastajali, niso bile nič nenavadnega. Morda so danes ekstremi zaradi podnebnih sprememb res nekoliko bolj izraziti, ni pa mogoče reči, da jih v preteklosti ni bilo,« odgovarja sogovornik.

Vremenski pregovori vsebujejo klimatološko informacijo, nimajo pa uporabne vrednosti pri vsakdanjem napovedovanju vremena. Zato vsem tistim, ki bi radi vedeli, kakšno vreme jih čaka za prvomajske počitnice, svetuje, naj se raje zanašajo na čimbolj sveže izračune meteoroloških modelov. Namesto pregovorov naj se naučijo brati različne vremenske karte ter jih med seboj primerjajo: »Tem bolj se med seboj ujemajo, tem večja je verjetnost za njihovo uresničitev.« Napovedi do enega tedna so morda še uporabne, več kot to pa pri nas običajno ne. Pri poskusih napovedovanja vremena za daljše obdobje se je tako še najbolje zanesti na sodobno vremensko statistiko.

Za ljubitelje ljudske klimatologije pa kljub vsemu še pregovor o svetniku, ki goduje na 23. april: Če Jurij toplo vreme zakuri, širom pomladi odpre duri.