Pri nujnih pacientih čakalnih vrst ni

Pes, ki ga je v glavo brcnil konj. Kunec s kostnim rakom, zaradi katerega se mu je zlomila kost na območju kolena. Priletna psička, ki ima prav tako raka. To so bili urgentni primeri na kliniki za male živali v enem samem dopoldnevu. Tudi zdravstvena oskrba domačih živali, ne le ljudi, se je med epidemijo covida-19 skrčila na preglede in posege, ki zahtevajo takojšnje posredovanje, vse drugo bo moralo počakati do … dokler epidemije ne premagamo.

Namero o kastraciji oziroma sterilizaciji psa ali mačke boste denimo morali za nekaj časa preložiti. Če se je hišni ljubljenec močno poškodoval, kot denimo kuža, ki je dobil v glavo okovano konjsko kopito, če ima vaš živalski srčni izbranec znake srčnega popuščanja ali kakšno drugo življenje ogrožajoče stanje, pa ga bodo na univerzitetni kliniki za male živali, ki deluje v okviru veterinarske fakultete ljubljanske univerze, še vedno sprejeli odprtih rok – četudi brez stiska roke in kar pred vhodom v kliniko.

Da bi zavarovali zdravje lastnikov živali in zaposlenih, so na kliniki za vse druge primere razen urgentnih uvedli obvezno naročanje. Z večino lastnikov se poskušajo vnaprej – bodisi po telefonu, elektronski pošti, ob naročanju ali pred vstopom v kliniko – pogovoriti, kakšne težave ima žival, zatem jo pregledajo brez njihove navzočnosti. Če to ni mogoče, z živaljo vstopi le en lastnik ali skrbnik, ki mora obvezno nositi zaščitno masko, pojasnjuje predstojnica klinike za male živali prof. dr. Nataša Tozon.


 

Uvajajo televeterino

Dodatne zaščitne ukrepe so sprejeli tudi za zaposlene. Organizirali so delo v manjših ekipah, sestavljenih tako, da je zagotovljena medsebojna razdalja in da se čim manj »križajo«. Vsi nosijo zaščitno masko, rokavice, po potrebi tudi zaščitna očala in zaščitni plašč za enkratno uporabo. Tozonova posebej pohvali veterinarske tehnike, ki so v tem obdobju še bolj izpostavljeni. »Brez njihove pomoči si našega dela ne moremo predstavljati.« Pa receptorje, ki so s svojim znanjem in izkušnjami v »prvi bojni liniji« z nasveti lastnikom in nepogrešljiv del klinike. Seveda lahko vsak veterinar lastnikom pomaga vsaj delno tudi na daljavo, prek različnih medijev, dodaja. »Razmere so nas prisilile, da smo začeli pripravljati orodja za tako imenovano televeterino, kar je morda tudi dobra plat v razvoju stroke,« meni.



Po uvedbi spremenjenega načina dela se je najprej število pacientov izrazito zmanjšalo, tako da so trije veterinarji ob pomoči zaposlenih v pripravljenosti (anestezista, kirurga, strokovnjaka za slikovne tehnike) obvladovali hospitalizirane in naročene paciente, pove Tozonova. »Danes, ko se število pacientov za nujno obravnavo povečuje, tudi zato, ker približno tri tedne nismo sprejemali manj nujnih, pa ugotavljamo, da moramo postopno uvesti tudi specialistične ambulante.« Sama se pretežno ukvarja z onkološkimi pacienti, pri katerih lahko opustitev diagnostike in zdravljenja pomeni bistveno poslabšanje bolezni, »zato so to pacienti, pri katerih čakalnih vrst ne sme biti.«


 

Ni dokazov o prenosu okužbe prek živali

Ali lahko za covidom-19 zbolijo tudi domače živali, je vprašanje, s katerim se te dni ukvarja veliko lastnikov. V zadnjih dneh prihajajo novice, da je za koronavirusno boleznijo zbolela tigrica v živalskem vrtu v Bronxu, ki se je okužila prek oskrbovalca, in še nekaj drugih velikih mačk v tem živalskem vrtu. Prav tako so okužbo potrdili pri mački v Belgiji in dveh psih iz Hongkonga. »Glede na to, da ne vemo, ali se mačke zanesljivo lahko okužijo z virusom sars-cov-2, tudi ne vemo, ali se pri njih razvijejo kakršnikoli znaki bolezni, in če, kateri. Pri mački v Belgiji in tigrici v ZDA so poročali o zelo blagem obolenju dihal, živali nista bili hudo bolni ali celo življenjsko ogroženi,« o številih neznankah covida-19 spregovori Tozonova.

Da za zdaj ni dokazov, da bi se okužba z novim koronavirusom prenašala prek domačih ali hišnih živali ali živil živalskega izvora, ugotavljajo tako v Evropskem centru za nalezljive bolezni (ECDC) kot Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) in Svetovni organizaciji za zdravje živali (OIE). Kljub temu v teh organizacijah svetujejo, naj ljudje v stiku z živalmi upoštevajo splošne higienske ukrepe: redno umivanje rok z milom, izogibanje dotikanja oči, nosu ali ust, izogibanje stikom s potepuškimi živalmi …

Na OIE so bili prijavljeni posamezni primeri okužb z novim koronavirusom pri živalih, vendar so ugotovili, da so izolirani primeri. V svetu poteka cela vrsta študij o tem, ali in kakšno vlogo lahko imajo hišne živali pri prenosu covida-19. Zaenkrat ni dokazov, da imajo psi ali mačke kakršnokoli vlogo pri širjenju bolezni. Zato OIE sporoča, da ni potrebe po vpeljevanju kakršnihkoli ukrepov glede hišnih živali, s katerimi bi lahko ogrozili njihovo dobrobit.


 

Najbolj dovzetne mačke, beli dihurji in hrčki

Po poročilih še ne recenziranih člankov za okužbo s covidom-19 niso dovzetni prašiči, piščanci in race. Slabo občutljivi so psi, najbolj občutljivi, kot kažejo dosedanje raziskave, pa so mačke, beli dihurji in hrčki. Za druge domače živali, kot so konji, krave in drobnica, za zdaj ni podatkov, glede na izkušnje z drugimi koronavirusi pa sklepamo, da so tudi te živali slabo ali celo nedovzetne za okužbo z virusom sars-cov-2, pojasnjuje Tozonova.

Pri tem poudarja, da možnost okužbe ne pomeni nujno, da je virus, ki se razmnoži v okuženi živali, sposoben okužiti človeka. Poleg tega je za okužbo živali potrebna zadostna količina virusa, čemur se z varnostnimi ukrepi lahko izognemo. Raziskave dovzetnosti za okužbo so namreč opravili kitajski znanstveniki, ki so zgoraj naštete vrste eksperimentalno okužili z veliko količino virusa.


 

Kmalu testiranja za živali

Tozonova lastnikom domačih živali svetuje, naj jih zadržujejo večinoma doma, predvsem to velja za mačke, še posebej če živijo z bolnim človekom. Pse naj vodijo na kratke sprehode in jih imajo na povodcu. Tudi na sprehodu ne pozabimo ohranjati varne razdalje z drugimi sprehajalci, spomni. Po sprehodu pa jim šape operimo oziroma razkužimo, podobno kot velja za našo obutev. Če skrbnik kaže kakršnekoli znake okužbe dihal, naj pri stiku z živaljo uporablja obrazno zaščitno masko. Priporočila za lastnike ljubiteljskih vrst živali najdete tudi na spletnih straneh veterinarske fakultete in nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Na kliniki za male živali svojih pacientov še ne testirajo na covid-19, vendar bodo v kratkem to storitev omogočili. »Takoj ko bo protokol pripravljen, bodo vsi zainteresirani lastniki ali skrbniki o tem obveščeni na spletni strani veterinarske fakultete in slovenske veterinarske zbornice,« napoveduje Tozonova, a hkrati opozarja, da na fakulteti nimajo posebnega osamitvenega prostora, ki bi ga ob takih boleznih nujno potrebovali. Načrti za postavitev takšnega objekta so pripravljeni že več let, vendar država doslej ni imela posluha za njegovo financiranje. Upa, da se bo po epidemiji covida-19 to spremenilo.