Prêmog

Premog vse premaga. Podobno kot je pretok to, kar se pretaka, je premog ta, ki premaga. In premožen je premog, da je kaj! Saj se energija že davno ne meri več v joulih ali vatih, temveč v evrih, so ugotovili pametni ljudje. Če je zmožen tisti, ki kaj zmore, je premožen tisti, ki premore. Vse tu zapisano je ne samo res, temveč tudi očitno, če poznamo prvotne pomene navedenih besed. Glagol premoči s sedanjikom premorem je prvotno pomenil »biti bolj močan« – najprej dobesedno, kot je razvidno iz njegovega nedovršnega para premagati –, drugotno pa gmotno, zato iz tega izpeljani pridevnik premožen pomeni »ki ima veliko lastnine«, se pravi več kot drugi. Beseda premog je prvotno označevala tistega, ki premaga, konkretno pa je pomenila »zmaj«. To razberemo iz izraza premogova kri, ki ga Valvasor navaja v pomenu »črni premog«. Po ljudskem verovanju, znanem tudi pri nekaterih drugih južnoevropskih narodih, premog namreč velja za strjeno zmajevo kri.

Na svetu kar 65 odstotkov električne energije pridobimo iz premoga in drugih fosilnih goriv, ki veljajo za umazana. V zadnjih 50 letih, ko smo okoljsko vedno bolj ozaveščeni in se vse jasneje zavedamo vzrokov podnebnih sprememb, se je močno povečalo povpraševanje po električni energiji, zato se je svetovna poraba premoga podvojila.

Zmaj resda pobije mnogo pogumnih in močnih mladcev, ki se mu zoperstavijo, a iz pravljic vemo, da se na koncu vedno najde pameten junak, ki ga premaga in reši deželo njegove strahovlade. Vprašanje za milijarde (življenj, ne evrov) se torej glasi: Ali se že rojeva generacija, ki bo tako pametna in močna, da bo premagala zmaja, ki nas priganja vse hitreje in uničuje naše okolje že četrt tisočletja? Zmaja, ki so ga naši predniki tako pomenljivo poimenovali premog.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtor: akad. Marko Snoj.