Pregrešne dobrine najcenejše v Luksemburgu

Ljubljana – Košarica pregrešnih dobrin – alkohola, cigaret, marihuane, amfetaminov, kokaina in opiatov – je glede na povprečno tedensko plačo najcenejša v Luksemburgu. Za te razvade oziroma zasvojenost je treba največ odšteti na Japonskem, več kot 1300 dolarjev na teden, kaže raziskava medija Bloomberg.

Bloomberg navaja, da gre pri raziskavi za izključno gospodarski kazalnik, ne za sodbo o moralnosti ali legalnosti, in da ne spremljajo nelegalnega igralništva, prostitucije ali drugih nezakonitih dejavnosti. V raziskavi primerjajo, kakšen delež osebnega dohodka je v več kot 100 državah potreben za vzdrževanje razvade uživanja alkohola, marihuane, amfetaminov (na primer ekstazija), kokaina in opiatov (na primer heroina).

Ugotovili so, da izdatki za to v več kot treh četrtinah obravnavanih držav dosegajo več kot tretjino povprečne tedenske plače.
Tovrstni izdatki so v Luksemburgu lani predstavljali manj kot deset odstotkov povprečne tedenske plače, ki je bila 2071 dolarjev. Košarica teh dobrin je stala 206 dolarjev.

Med prvo peterico po dostopnosti glede na plačo sledijo Bahami (15,9 odstotka tedenske plače), Švica (16,6 odstotka), Islandija (17,6 odstotka) in Francija (18,1 odstotka).

Na koncu lestvice Japonska, Tajska in Albanija

Na koncu lestvice 75 »najcenejših« držav, kjer tedenski izdatki za tovrstne izdelke znašajo skoraj dvakratnik tedenske plače, so Rusija (190,2 odstotka tedenske plače), Gana (188,9 odstotka), Albanija (186 odstotkov), Tajska (185,2 odstotka) in Japonska (184,3 odstotka).

Na drugi strani je treba za omenjene dobrine v Ukrajini odšteti skoraj 13-kratnik plače, podobno visoki so tovrstni izdatki v Pakistanu, Nepalu in Burkina Fasu.

Na Japonskem so bili tovrstni izdatki nominalno najvišji, znašali so 1366 dolarjev. Več kot 1000 dolarjev na teden je bilo treba za omenjene dobrine odšteti še na Novi Zelandiji, okoli 1242 dolarjev, in v Avstraliji, okoli 1029 dolarjev. Pod 100 dolarji je košarica stala v 21 večinoma tropskih državah, kot so Dominikanska republika, Gana, DR Kongo in Kolumbija.

Slovenija je uvrščena na 28. mesto, in sicer je košarica omenjenih dobrin po ugotovitvah raziskave stala 184 dolarjev, kar je bilo 41 odstotkov tedenske plače.

Splet bi lahko spremenil dostopnost

Glavni dejavnik, ki vpliva na cene mamil, ostajajo zakoni, bi se pa lahko to spremenilo s povečevanjem prodaje teh snovi prek spleta, piše Bloomberg. Združeni narodi v poročilu za lani ugotavljajo, da trgi za nekatera mamila postajajo manj tvegani, saj je mogoče mamila plačati s kriptovalutami in jo prejeti anonimno po pošti.

Tokratna raziskava vključuje tudi podatke o sivi ekonomiji na tem področju – približni oceni tržne vrednosti mamil, ki jih zaseže policija. Daleč največji obseg je v ZDA, po ocenah 107,8 milijarde dolarjev. Sledile so Turčija s 5,1 milijarde, Španija s 4,1 milijarde in Bahami s 3,8 milijarde dolarjev. Za Slovenijo je tovrstna siva ekonomija na tem področju ocenjena na 16,6 milijona evrov.