Splošni slovar slovenskega knjižnega jezika besedo
potrdilo v osnovnem pomenu razlaga kot »listino, s katero se kaj potrjuje«, največkrat pa se ta uporablja kot večbesedni termin v pravni praksi. Izglagolska izpeljanka
potrdilo je slovanskega izvora, izhodiščni nedoločni glagol pa prvotno pomeni »utrjevati (izrečeno misel)«. Besedo
potrdilo natančneje beleži tudi Pleteršnikov slovar (1894–1895): poleg »potrditev« in »odobritev« pomeni tudi »potrdilo o odobritvi, o prejemu, o potrditvi česa« (certifikat); njeno besedotvorno različico
potrjenje pa je prvikrat uporabil Trubar v prvi slovenski knjigi (1550). Besedna zveza
(digitalno) potrdilo o izpolnjevanju pogoja PCT je v zadnjih mesecih pogosto prisotna tako v različnih medijih kakor v zasebnih pogovorih.
Čeprav nas je beseda
potrdilo spremljala že prej, saj smo morali vedno kaj potrjevati, je zdaj zaradi vsakodnevne rabe postala sinonimna s
potrdilom o PCT. Pridobitev
potrdila, ki predstavlja dokazilo o prebolelosti covida-19, cepljenju ali negativnem testu, je nova normalnost našega časa. Javnost je v tem tednu najbolj vznemiril odlok o obveznem izpolnjevanju pogoja PCT (z izjemo preskrbe z osnovnimi življenjskimi izdelki) na skoraj vseh področjih javnega življenja. Vrste potrošnikov pred trgovinami, bencinskimi servisi so in bodo še povzročale hudo kri, toda glede na trenutno precepljenost prebivalstva, ki je v nasprotju z razvitimi evropskimi državami, s katerimi se radi primerjamo, še vedno nizka, moramo misliti na zmogljivosti našega zdravstva.
Slovenska družba tudi prevečkrat izkazuje individualizem, egoizem, nezaupanje v znanost in zaverovanost v svoje pravice, ne glede na to, da lahko te posegajo v pravice drugih (do zdravja). Ali je kolektivni spomin, da smo težke življenjske okoliščine kot skupnost preživeli le zaradi solidarnosti, zaupanja, povezanosti, že povsem ugasnil?
***
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Andreja Legan Ravnikar.
Komentarji