Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Zanimivosti

Potrdílo

V tiskani in spletni izdaji Dela skupaj z ZRC SAZU soustvarjamo besede tedna. Ta teden smo izbrali besedo potrdilo.
Beseda tedna je potrdilo. FOTO: Delo
Beseda tedna je potrdilo. FOTO: Delo
dr. Andreja Legan Ravnikar
19. 9. 2021 | 12:00
21. 9. 2021 | 00:41
2:20
Splošni slovar slovenskega knjižnega jezika besedo potrdilo v osnovnem pomenu razlaga kot »listino, s katero se kaj potrjuje«, največkrat pa se ta uporablja kot večbesedni termin v pravni praksi. Izglagolska izpeljanka potrdilo je slovanskega izvora, izhodiščni nedoločni glagol pa prvotno pomeni »utrjevati (izrečeno misel)«. Besedo potrdilo natančneje beleži tudi Pleteršnikov slovar (1894–1895): poleg »potrditev« in »odobritev« pomeni tudi »potrdilo o odobritvi, o prejemu, o potrditvi česa« (certifikat); njeno besedotvorno različico potrjenje pa je prvikrat uporabil Trubar v prvi slovenski knjigi (1550). Besedna zveza (digitalno) potrdilo o izpolnjevanju pogoja PCT je v zadnjih mesecih pogosto prisotna tako v različnih medijih kakor v zasebnih pogovorih.

Čeprav nas je beseda potrdilo spremljala že prej, saj smo morali vedno kaj potrjevati, je zdaj zaradi vsakodnevne rabe postala sinonimna s potrdilom o PCT. Pridobitev potrdila, ki predstavlja dokazilo o prebolelosti covida-19, cepljenju ali negativnem testu, je nova normalnost našega časa. Javnost je v tem tednu najbolj vznemiril odlok o obveznem izpolnjevanju pogoja PCT (z izjemo preskrbe z osnovnimi življenjskimi izdelki) na skoraj vseh področjih javnega življenja. Vrste potrošnikov pred trgovinami, bencinskimi servisi so in bodo še povzročale hudo kri, toda glede na trenutno precepljenost prebivalstva, ki je v nasprotju z razvitimi evropskimi državami, s katerimi se radi primerjamo, še vedno nizka, moramo misliti na zmogljivosti našega zdravstva.



Slovenska družba tudi prevečkrat izkazuje individualizem, egoizem, nezaupanje v znanost in zaverovanost v svoje pravice, ne glede na to, da lahko te posegajo v pravice drugih (do zdravja). Ali je kolektivni spomin, da smo težke življenjske okoliščine kot skupnost preživeli le zaradi solidarnosti, zaupanja, povezanosti, že povsem ugasnil?

***
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Andreja Legan Ravnikar.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine