Ravnateljica in ravnatelj sta osebi, ki vodita vrtec ali šolo, lahko pa tudi kakšno drugo ustanovo; korpusno gradivo kaže, da v slovenskem prostoru zlasti gledališče ali knjižnico.
Vendar že pri zadnji stvari niso samoumevne – nekatere knjižnice poznajo ravnateljsko funkcijo, večina pa direktorsko. Zdi se, kot da ta druga deluje imenitnejše. Čeprav je po Skokovem etimološkem slovarju
ravnatelj zgolj kalk (prevod) za
direktorja.
V
Slovenskem etimološkem slovarju beremo, da je beseda
ravnatelj prevzeta iz hrvaščine in da prvotno pomeni »kdor ravna, usmerja«. In vodstvo šole vsekakor daje ton celotnemu kolektivu, kar sem imel priložnost opazovati tudi sam, ko sem v zadnjih letih v okviru projekta
Le z drugimi smo predaval po slovenskih vrtcih ter osnovnih in srednjih šolah.
Pri projektu smo se s kolegicami in kolegi trudili razbijati stereotipne predstave in prispevati k izboljšanju vključevanja otrok priseljenk in priseljencev. Kljub nespornemu pomenu vodij pa šole vendarle stojijo (in padejo) na učiteljskem kadru in priznati moram, da sem k projektu pristopil z idealizirano podobo učiteljic in učiteljev – kar glede na to, da sem imel sam v življenju z njimi izredno srečo, niti ni presenetljivo.
Zelo pomembno so namreč soprispevali k temu, kdo sem danes. In to ne velja le zame, ampak za vse nas. Na terenu pa človek ugotovi, da poučuje in ravnateljuje marsikdo (med njimi so celo neredko tudi ustrezno politično koketni). Torej nič drugače kot pri kateremkoli drugem poklicu. Ne bi rekel, da obstajajo dobri in slabi, ampak smo čisto zares vsi malo obojega, le odstotki, razmerja so različna.
Začenja se novo šolsko leto. Drage učiteljice in učitelji, ravnateljice in ravnatelji, želim vam, da bi leto potekalo čim bolj varno in čim manj na daljavo. Srečno pri opravljanju po mojem mnenju najpomembnejšega poklica na svetu!
P. S. Preboldske zgodbe namenoma ne omenjam, ker je žalostna. Skratka, bodimo odgovorni do sebe in drugih.
Komentarji