Neomejen dostop | že od 9,99€
»Vedno sem sanjal o tem, da bi zagledal Malega princa, takole pred menoj, da bi slišal njegov glas, korake v njegovem svetu,« je pred premiero baleta Mali princ v ljubljanski operni hiši dejal umetniški direktor baleta Renato Zanella. S seboj že 25 let nosi beležnico s podobo Malega princa, v kateri je tedaj zapisal, da se zgodba »nadaljuje v Ljubljani«.
Da se potovanje Malega princa nadaljuje kot nova baletna predstava za otroke v ljubljanski Operi, je v večji meri krivo dejstvo, da so otroške predstave izredno obiskane. Po Picku in Packu (premiera je bila 2009) ter Petru in volku (premiera leta 2017) pa že v septembru vselej razprodanem Hrestaču – Božični zgodbi so tudi ponovitve najnovejšega baleta za šolske skupine že povsem zapolnjene.
Če bi imeli možnost več ponovitev, bi imeli zasedene tudi vse nadaljnje, so prepričani. Nocojšnja premiera Malega princa bo dodatna poleg šestih, ki jih načrtujejo v letošnji sezoni, glavna vloga pa je dodeljena pilotu, in ne Malemu princu, ki ga sreča po strmoglavljenju v samotno puščavo. Vidnejšo vlogo je dobila tudi vrtnica, ki jo je Mali princ zapustil na domačem planetu, ko se je odločil raziskati vesolje.
Lani je minilo osemdeset let od izida najprepoznavnejšega dela Antoina de Saint-Exupéryja, letos mineva 80. obletnica avtorjeve smrti, ki so jo konec julija uradno počastili predstavniki francoske vlade in potomci njegove družine s komemoracijo na letališču na Korziki, s katerega je Saint-Exupéry v svojem lightningu P-38 vzletel na svoj zadnji polet.
Smrt pisatelja pilota je bila več kot pol stoletja ena najbolj enigmatičnih v zgodovini letalstva. Na zadnji julijski dan med drugo svetovno vojno leta 1944 je odletel na izvidnico nad okupirano Francijo, nekaj ur zatem bi se moral vrniti, a se je za letalom izgubila vsakršna sled.
Leta 1998 so ribiči v morju v bližini pristanišča v Marseillu naleteli na zapestnico z njegovim in ženinim imenom in naslovom newyorške založbe Reynal & Hitchcock, a je šele aprila 2004 francoska vlada potrdila, da je letalo zares pisateljevo. Nesrečo so pripisovali sestrelitvi Nemcev, a ker je končalo tako daleč od njegove začrtane poti, se je porodila tudi teorija, da je vojni heroj svoje letalo namerno strmoglavil, je pred dvema desetletjema zapisal poročevalec BBC.
V Lyonu rojeni Saint-Exupéry je izhajal iz obubožane aristokratske družine. Ko je padel na sprejemnem izpitu na mornariški akademiji, je več mesecev v Parizu študiral arhitekturo na šoli lepih umetnosti. Leta 1921 je bil vpoklican v francosko letalstvo, leto pozneje se je kvalificiral za vojaškega pilota.
Sredi 20. let se je pridružil Compagnie Latécoère v Toulousu in pomagal vzpostaviti letalske poštne poti nad severozahodno Afriko, južnim Atlantikom in Južno Ameriko. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je delal kot testni pilot, ataše za javnost pri Air France in poročevalec za časopis Paris-Soir. Leta 1939 je kljub trajnim poškodbam zaradi hudih letalskih nesreč postal vojaški izvidniški pilot. Po nacističnem zavzetju Francije leta 1940 je odšel v ZDA, kjer je ostal do leta 1943.
Tam je kot že poznan pisatelj, zlasti po večkrat nagrajenem delu Veter, pesek in zvezde (Terre des Hommes) napisal tudi svoje najbolj prepoznavno delo, Malega princa. Mali princ je nastajal dobršen del leta 1942 v New Yorku, najdlje v razkošni hiši na Long Islandu, ki jo je najela pisateljeva žena Consuelo, rojena Suncín de Sandoval, salvadorska pisateljica in umetnica, sicer pa mlada vdova, s katero sta se spoznala leta 1930 v Buenos Airesu in se poročila leto zatem, znano je, da sta imela burno razmerje.
Ikonično delo s prav tako avtorjevimi ilustracijami je najprej izšlo v ZDA, in sicer aprila 1943 v francoščini in angleščini pri založbi Reynal & Hitchcock, v Saint-Exupéryjevi domovini je izšla šele po osvoboditvi. Zaradi avtorjevih odkritih protikolaboracionističnih pogledov je bilo njegovo delo prepovedano pod francosko vichyjsko vlado. Zato je morala založba Gallimard počakati do konca vojne (in Saint-Exupéryjeve smrti).
Edini obstoječi rokopis Le Petit Prince hrani Morganova knjižnica in muzej na Manhattnu. V Morganu je bila še lani februarja na ogled razstava, ki je izpostavila Saint-Exupéryjeve izjemne akvarele, risbe in rokopisne osnutke pa tudi fotografije, portrete, neleposlovne zapise in osebne predmete ter znova opomnila na njen pogosto pozabljen ameriški izvor – Saint-Exupéry je v delih rokopisa dejansko omenil več lokacij v New Yorku, pozneje pa je to izpustil. Mali princ ima svoj kip, ki pogleduje proti zvezdam, tudi na 5. aveniji pri newyorškem Centralnem parku.
Kritiki v knjigi vidijo mnoge avtobiografske prvine, podobnosti med liki in dogodki Malega princa ter avtorjevim življenjem. Tako kot pripovedovalec v knjigi je bil tudi Saint-Exupéry pilot, ki je doživel letalsko nesrečo v puščavi – zaradi dehidriranosti je v Libiji skoraj umrl, kar je popisal v knjigi Veter, pesek in zvezde.
To je omenil tudi na začetnih straneh Malega princa; da ga je pred šestimi leti doletela nesreča v Sahari, da je imel pitne vode komaj za osem dni in da je šlo za življenje in smrt. Prinčeva vrtnica – edinstvena na vsem svetu, s katero ni mogel živeti in brez katere tudi ne, naj bi v knjigi ponazarjala njegovo ženo Consuelo, to naj bi potrjeval tudi naslov mnogo let pozneje, šele leta 2001 izdane knjige njenih spominov Mémoires de la rose (Spomini vrtnice), ki je pripoved o njunem posebnem zakonu. V zakonu sta večkrat šla vsak svojo pot, a vedno sta se vrnila.
Za predstavo je avtorsko glasbo zložila skladateljica Aleksandra Naumovski Potisk (minuli mesec so jo posneli tudi v studiu Radia Slovenije, da jo bodo lahko čimvečkrat uprizarjali), libreto pa sta spisala oziroma literarno delo za oder priredila dramaturginja Tatjana Ažman ter koreograf in baletni solist Lukas Zuschlag.
V predstavi, ki je prva celostna baletna koreografija Zuschlaga – letos obhaja svojo dvajsetletnico umetniškega ustvarjanja v ljubljanski operni hiši –, je bil prvi večji izziv pretopiti knjižno delo, ki ni linearna pravljica, prav tako ne samo za otroke, v uro dolgo predstavo. »Trudili smo se, da je vizualno privlačna, v njej smo združili tako klasični kot sodobni balet pa tudi druge vrste umetnosti, kot sta igra in projekcije. Posamezni liki, ki jih v knjigi srečuje princ, pa smo ponazorili v bolj hitrem tempu z gledališčem v gledališču oziroma igro v igri,« je povzel za Delo. Po njegovem videnju danes ni enostavno biti otrok, še zlasti ne zaradi številnih impulzov z mobilnih telefonov, kjer se vse zgodi v petih sekundah, prav zato si je želel, da gledališče ostane prostor za upočasnitev. Zato je vpeljal trenutke smiselne tišine oziroma miru, ki uravnoteži predstavo, polno barv in zasukov.
Po podatkih pariškega podjetja Le Petit Prince Licensing, ki izdaja licence za izdelke s podobo Malega princa in drugih junakov iz knjige, je Mali princ doživel že več kot 550 uradnih prevodov, knjiga pa je bila prodana v več kot 300 milijonih izvodov po vsem svetu, vsako leto naj bi jih prodali pet milijonov. Letos pri založbi Gallimard, denimo, ponujajo umetniško izdajo v le dva tisoč izvodih z izvirnim francoskim besedilom, avtorjevimi akvareli in 24-stransko grafično knjižico z redkimi, še neobjavljenimi risbami Antoina de Saint-Exupéryja.
Mali princ je zaživel še v mnogih drugih verzijah in podobah, od radijskih iger in filmov do oper, baletov, muzikalov in gledaliških predstav. Brez njega niso minile niti letošnje olimpijske igre v Parizu 2024, z vrtnico in lisico je sedel na planetu v parterju prizorišča konjskih tekem v versajskih vrtovih.
Prinčevo priljubljenost izkoriščajo mnogi proizvajalci, letos denimo Zara Home izpostavlja kolekcijo s podobami iz priljubljene knjige, ime Antoine de Saint-Exupéry pa so si ob letošnji 80. obletnici pisateljeve smrti za svojo kolekcijo vozil (DS3, DS4 in DS7) izposodili celo pri prestižni francoski znamki avtomobilov DS. V družbi Malega princa je mogoče uživati v Ocean parku v Hongkongu, kjer ponujajo tudi priložnostni meni Malega princa, tematski park Le Parc du Petit Prince v Ungersheimu pri Mulhousu na vzhodu Francije pa letos obhaja že svojo desetletnico delovanja, v tem času ga je obiskalo 1,5 milijona obiskovalcev.
V Périgord noir na jugovzhodu departmaja Dordogne s 3700 zasajenimi drevesi na dveh hektarih raste celo pravi gozd Malega princa, ki naj bi v svoji življenjski dobi izničil količino toplogrednih plinov, enako 20-letnim emisijam, ki povzročajo dejavnosti Malega princa, so še zapisali. Sicer pa je družina avtorja leta 2009 ustanovila Fundacijo Antoina de Saint Exupéryja za mlade, ki poskuša skozi različne človekoljubne dejavnosti v Franciji in drugod po svetu izboljšati življenje mladih.
Dejstvo je, da za znamenita nauka, s katerima lisica pouči Malega princa – »Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno ... Za vedno si odgovoren za tisto, kar si udomačil. Odgovoren si za svojo vrtnico ...« – vedo tudi tisti zemljani, ki knjige niso nikoli prebrali.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji