Ob morfemski delitvi besede posrednik (po-sred-n-ik) lahko že na prvi pogled ugotovimo, da vsebuje morfem -sred-, ki je, kot se lahko poučimo v Slovenskem etimološkem slovarju, isti, kot v besedi sredina.

Posrednik je torej tisti, ki je pri najrazličnejših zadevah in opravilih vmes med dvema, ki služi kot nekakšno (še ena beseda z isto etimologijo) sredstvo, ki ga uporabimo, da se načrtovana aktivnost izvede čim bolj učinkovito. Dejavnost posrednika izraža glagol posredovati ter samostalnika posredovanje in posredništvo, pri čemer gre najpogosteje za najrazličnejše (trgovske, nepremičninske, borzne itd.) posle, pa tudi za posredovanje znanja in izkušenj ali drugačno posredovanje med dvema stranema.



Naloga posrednika je pomembna, saj kot vmesni, sredinski člen zagotavlja, da dejavnost, ki jo vanjo vključeni strani sami ne bi mogli izvesti dovolj dobro, steče, poteka gladko in na koncu pripelje do želenega rezultata, pa naj bo to dobavljeno blago (v zadnjem času zlasti najrazličnejša zdravstvena, posebej zaščitna oprema), izveden posel ali uspešno zbližanje dveh oseb – bodisi za začetek plodnega spoznavanja ali pomiritev po prepiru.

Pri tem se – in to ne samo v zadnjem času pri dobavah zdravstvene opreme – zastavlja vprašanje, kolikšno plemenitost pri opravljanju svoje naloge posrednik izkazuje: čeprav mu nagrada nedvomno pripada, pa lahko k njegovemu zadovoljstvu prispeva tudi zavedanje, da bi bila brez njega naloga za drugi dve vključeni strani mnogo težja, če ne celo neizvedljiva.



Dober posrednik tega pri samovrednotenju najbrž ne bo prezrl in ne bo postavljal nezaslišano visoke cene, sploh pa ne, ko vidi, da je vsaj ena od vključenih strani v stiski. Tudi to velja pri izbiranju posrednikov upoštevati.

*** 
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtor: dr. Domen Krvina.