Posnetek št. 57

Začelo se je pred petimi dnevi. V naselju na robu mesta, kjer mir prekinjajo le zvoki kosilnic in zmerno glasnih piknikov, ni bilo več tišine. Stopnjevalo se je s temo. Nadležen visok zvok je prihajal z višine, vsake tri sekunde, brez prekinitev, za okrepitev je imel še najmanj en odmev. Le lokacija oddajanja, se nam je zdelo, se je spreminjala za nekaj metrov.

Sosed, bolj tehnični tip, je domneval, da tako deluje pokvarjena mašina. Ni sicer vedel, katera bi lahko bila, kar ni ohladilo njegove jeze na prav tako neznanega, a brezbrižnega soseda, ki se kar ne loti popravila. »To ne more biti drugega kot gugalnica,« je ocenila punca in s fantom postala pred otroškim igriščem. »Slišiš, škrip, škrip, gor, dol, to je to,« ga je prepričevala. Ni se strinjal, njegove misli so poletele v bolj pernato smer. Tretjemu fantu se je dozdevalo, da oglašanje ne zveni ravno slovensko, ampak eksotično, »nekaj je ušlo iz kletke«, je zaključil.

Po treh večerih (in menda nočeh, a tega na srečo ne morem potrditi) mi je neprestano piskanje dokončno presedlo, zadevi je bilo treba priti do dna. Ko je padel mrak, sem se med domačimi grmi podala v zasledovanje, opremljena z najpomembnejšim pripomočkom:­ pametnim telefonom. Načrt je bil jasen: posnamem nadlogo/-e, posnetek pa pošljem prijatelju bio­logu. On bo že vedel, katero bitje drži v šahu celotno naselje.

Zjutraj sem naletela na drugega soseda. Z družino že pet dni opazujejo tri mlade sove, ki niti leteti še ne znajo dobro, je povedal. Vse puhaste so še, a že kar velike, morda so pristale na napačni lokaciji … Že sem v mislih iskala najvišjo lestev v soseski, očitno se ženskam prebudi materinski čut tudi ob pernatih mladičih.

Zdaj jih v živo ne slišim več. V ­telefonu je med posnetkoma intervjuja z znano novinarko in pogovora z dobitnico kresnika ostal posnetek številka 57 in na njem izjava mlade sove. Žal je ne znam zapisati v človeško govorico. Morda bi vseeno poklicala ­prijatelja ornitologa?