Popisali 14 teritorijev velike uharice, največ doslej

Veliki uharici na Krasu se obetajo boljši časi, je dobro novico naznanil naslov sporočila, ki so ga poslali iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (Dopps). Na Krasu se je na začetku meseca na tokrat že 25. Gugalnici, skupinskem štetju velike uharice, zbralo več kot 160 popisovalcev, ki so prešteli 14 teritorijev naše največje in ogrožene sove, kar je največ doslej.

Z naravo se kompromisov sklepati ne da

Vsakoletni dogodek, na katerem udeleženci sinhrono popisujejo to sovo, so zaradi lokalnega uharičinega vzdevka Gugo poimenovali Gugalnica. Tokratna je bila jubilejna, srebrna, in posebna tudi zaradi rekordnega števila preštetih teritorijev. Popis je potekal sinhrono, z razdelitvijo udeležencev po celotnem območju Krasa, kar omogoča kar najboljšo izvedbo štetja in preprečuje podvajanje, so pojasnili na Doppsu. 

Njihov varstveni ornitolog Tomaž Mihelič, ki popis koordinira od samega začetka, je pri tem poudaril, da je dober rezultat dokaz, da vztrajna prizadevanja za varstvo vrste začenjajo delovati, in to se zdaj kaže tudi na populaciji sov.

Tokratne Gugalnice se je udeležilo več kot 160 popisovalcev. FOTO: Slavno Polak

Štirje novi teritoriji

Velika uharica je izjemno redka in ogrožena vrsta v Sloveniji; njena populacija šteje vsega 150 gnezdečih parov, najbolj pa jo ogrožata vznemirjanje na gnezdiščih in nevarni srednjenapetostni električni vodi. Zato so si v okviru petletnega kohezijskega projekta Za Kras, kjer so pri varstvu velike uharice sodelovali s Parkom Škocjanske jame in Elektrom Primorska, prizadevali za uveljavitev mirnih con okrog njenih gnezdišč in sanacijo električnih vodov, ki so smrtonosni za vrsto.

Kot so sporočili, jim je uspelo izolirati več kot 1250 nevarnih drogov in v parku Škocjanske jame odkupiti zemljišča v mirnih conah. Rezultati so presegli pričakovanja, saj so se samo na območju ukrepov izoblikovali kar štirje novi teritoriji velike uharice. 

Izolirali so 1250 nevarnih električnih drogov. FOTO: Tomaž Mihelič

Stojan Ščuka, direktor Parka Škocjanske jame, je ob koncu projekta tako poudaril: »Koristnost projekta ob zaključku ocenjujemo po doseženih konkretnih rezultatih in že zdaj je jasno, da so ukrepi, vpeljani v okviru projekta Za Kras, dosegli želene rezultate.« 

Spremljajo 130 gnezd

Tudi na Elektru Primorska so zadovoljni: »Zavedamo se, da z umeščanjem naših energetskih naprav v prostor vplivamo tudi na življenje velike uharice in drugih ptic. Zato smo v projektu prepoznali priložnost, da pripomoremo k ohranjanju te redke ptice. Izolirali smo 1252 drogov, kar predstavlja okvirno sto kilometrov daljnovodov napetostnega nivoja 20 kilovoltov,« je povedal Žarko Cerkvenik, vodja EP Sežana. »Zelo smo veseli, da smo skupaj dosegli tako dobre rezultate. Dosegli smo tako rekoč dvojni učinek, elektroenergetsko omrežje, ki je zdaj varnejše za ptice, in kvalitetnejšo dobavo električne energije našim odjemalcem.«

Populacija šteje vsega 150 gnezdečih parov, najbolj pa jih ogrožata vznemirjanje na gnezdiščih in nevarni srednje napetostni električni vodi. FOTO: Tomaž Mihelič

Na Doppsu so zaradi ogroženosti velike uharice že pred leti začeli akcijo Varuhi velike uharice, v okviru katere s prostovoljci bedijo nad stanjem populacije in grožnjami, ki jih ima vrsta v prostoru. »Naša prizadevanja, predvsem za odpravljanje vznemirjanja na gnezdiščih in reševanje problema elektrokucije na daljnovodih, so že obrodila sadove, kar se odraža na populaciji. V Sloveniji tako vsako leto spremljamo 130 gnezd velike uharice, in če se bodo prizadevanja nadaljevala, se vrsti obetajo boljši časi,« so še zapisali.