Avgust je mesec, ko zaradi meteorskega dežja že tradicionalno radi pogledujemo proti nebu, po možnosti oboroženi s kakšno željo, tokrat pa se bo nekoliko drugačno, a vendar vznemirljivo dogajanje začelo že danes. Le malo po pol deveti uri zvečer bomo doživeli superluno (a je verjetno ne bomo videli, ker je vremenska napoved bolj slaba), ki bo posebna predvsem zaradi tega, ker bo v istem mesecu še ena. To se bo naslednjič zgodilo šele čez 14 let.

Luna se je obarvala rdeče (FOTO in VIDEO)

Superluna se imenuje pojav, pri katerem je polna luna najbliže zemlji. Orbita, po kateri kroži okoli našega planeta, je namreč eliptična, kar pomeni, da se ji enkrat bolj približa, drugič je bolj oddaljena. »Točka, pri kateri je luna najbliže zemlji, je prizemlje, točka, pri kateri je najbolj oddaljena, pa odzemlje,« je osnovne pojme navedel dr. Igor Žiberna, profesor z oddelka za geografijo mariborske filozofske fakultete. Luna je sicer od našega planeta v povprečju oddaljena 384.000 kilometrov; ko se mu bolj približa, je ta razdalja okoli 357.000 kilometrov, ko je najdlje, pa približno 406.000.

Približno 12 ur razlike

Superluna sama po sebi ni posebej redek pojav niti ni tako monumentalen kot lunin ali sončni mrk, je dejal, je pa vsekakor posebnost, če se zgodi dvakrat v enem mesecu. Prvo bomo lahko opazovali danes; polna luna bo ob 20.32, v prizemlju pa naslednji dan ob 20.29, kar pomeni, da bo med dogodkoma približno 12 ur razlike. Dvanajst bo razlika tudi v kilometrih: polna luna bo oddaljena od zemlje natanko 357.530 kilometrov, ko bo v prizemlju, pa 357.518, je natančne podatke navedel sogovornik.

Superluna sama po sebi ni posebej redek pojav, je pa vsekakor posebnost, če se zgodi dvakrat v enem mesecu. FOTO: Amir Cohen/Reuters

Še bolj bosta sovpadali konec meseca, ko bo časovna razlika le devet ur, v kilometrih pa še pet manj. Polna luna bo 31. avgusta ob 3.36 (takrat bo oddaljena 357.344 kilometrov), v prizemlju (357.339) pa se bo znašla že dan prej ob 18.13. V primerjavi z mikroluno, ki je obraten pojav – torej polna luna, ko je najbolj oddaljena – bo imela superluna 14 odstotkov večji premer, površina, ki bo odbijala svetlobo sonca, pa bo približno 30 odstotkov večja.

Druga priložnost

»Razliko bomo najlaže opazili ob luninem vzhodu, ko jo bomo lahko primerjali s kakšnimi objekti,« je dejal Igor Žiberna, sicer pa nevajeno oko pojava najbrž niti ne bo opazilo. Seveda je pogoj za opazovanje tudi vreme, napoved pa za danes zvečer ne obeta ravno jasnine. Tu takoj s kancem optimizma postreže sogovornik: k sreči bo konec meseca še ena priložnost. Člani Astronomskega društva Orion, katerega predsednik je, so v teh počitniških dneh sicer razkropljeni, a če bo jasno, bo tudi on poskušal v fotografski objektiv ujeti superluno, je povedal. Še posebej zanimivo je, če jo fotografiraš tako, da jo lahko primerjaš z mikroluno, kakor je njemu uspelo leta 2021. Naslednji mikroluni bosta 24. februarja in 25. marca 2024, je namignil.

Superluna v primerjavi z mikroluno leta 2021 FOTO: Igor Žiberna

Zelo rad se spomni tudi leta 2019, ko je superluna sovpadla še z luninim mrkom, torej so se združili kar trije pojavi. Tokrat se to ne bo zgodilo, na vidiku po sogovornikovih besedah ni ne delnega ne polnega luninega mrka. Naslednji delni lunin mrk lahko sicer pričakujemo 28. oktobra okoli 22. ure.

Vsem tistim, ki se jim bo zazdelo, da jim superluna povzroča vse mogoče težave in slabo voljo, pa sogovornik takoj odgovarja, da ni prav nobenih znanstvenih dokazov za to, da bi vplivala na počutje.