Podvoz pri Stonehengu kot nadvoz čez egipčanske piramide

Britance že tri desetletja vznemirja usoda ene največjih svetovnih arheoloških znamenitosti, Stonehengea, še zlasti pa po nedavni odločitvi britanskega višjega sodišča, ki je zavrglo tožbo aktivistov in pritrdilo gradnji avtocestnega predora pod megalitskim vencem. Unesco je britansko vlado že lani pozval k spremembam kontroverznega projekta, saj bi Stonehenge lahko končal na seznamu ogrožene svetovne kulturne dediščine, to pa bi lahko vodilo tudi do umika s seznama.

To bi bila že druga britanska znamenitost, ki bi jo umaknili s seznama Unescove kulturne dediščine, doslej so skupno umaknili le tri. Poleg tako imenovanega rezervata arabskega oriksa (antilope z zelo koničastimi rogovi) v puščavi in obalnih hribih Omana leta 2007 ter doline reke Labe pri Dresdnu v Nemčiji leta 2009 je status Unescove kulturne dediščine pred tremi leti izgubilo tudi staro pomorsko in trgovsko središče Liverpoola, in sicer zaradi nepopravljive izgube zgodovinske vrednosti viktorijanskih pomolov. »Izjemno univerzalno vrednost« so uničile nove zgradbe, vključno z novim stadionom nogometnega kluba Everton, vrednim 500 milijonov funtov.

O nekaj več kot trikilometrskem predoru pod Stonehengeem, ki naj bi po pisanju nekaterih britanskih medijev stal 1,7 milijarde funtov, po navajanju drugih pa naj bi stroški narasli že na 2,5 milijarde, se je prvič začelo govoriti v sredini 90. let. Po prepričanju britanske nacionalne agencije za avtoceste bi predor zmanjšal zastoje na prometno obremenjeni, a ne preveč pretočni cesti A303, sicer glavni arteriji med Londonom, Devonom in Cornwallom, ki poteka mimo tega megalitskega spomenika iz mlajše kamene dobe.

O nekaj več kot trikilometrskem predoru pod Stonehengeem se je prvič začelo govoriti v sredini 90. let. FOTO: računalniški prikaz Highways England

Z umikom prometa pod zemljo ter z ureditvijo zdajšnje ceste v sprehajališče za pešce, kolesarje in jahače bi po mnenju agencije za avtoceste tudi zaradi zmanjšanja hrupa izboljšali izkušnjo obiskovalcev, območju Stonehengea pa vrnili izvirnejšo podobo. Višje sodišče je leta 2021 zavrnilo projekt iz okoljskih razlogov, vendar ga je ministrstvo za promet julija lani ponovno potrdilo.

Zaskrbljeni arheologi, okoljevarstveniki, častilci

V začetku lanskega septembra so člani združenj Stonehenge Alliance in Save Stonehenge World Heritage Site na sedežu Unesca v Parizu zagnali peticijo proti gradnji in zbrali 225.000 podpisov ljudi iz 147 držav, potem pa pozvali vlado Združenega kraljestva, naj ustavi načrte za »škodljivi« cestni projekt: primerjajo ga z nadvozom čez egipčanske piramide ali čez del versajskih vrtov. A nasprotuje mu tudi stroka.

Kot je za BBC povedal arheolog z University Collegea London Mike Parker Pearson, ki slovi kot glavna avtoriteta, kar zadeva Stonehenge, obstajajo resni strokovni pomisleki glede posledic umestitve tunela na to območje, saj je bilo del velikega naselja, kjer naj bi zelo verjetno živeli tudi graditelji Stonehengea. Kot ocenjuje, bi bilo zaradi predora tako odstranjenih približno pol milijona artefaktov brez evidentiranja in zakopanih nekje drugje znotraj te avtocestne ureditve.

Z umikom prometa pod zemljo bi po mnenju britanske agencije za avtoceste tudi zaradi zmanjšanja hrupa izboljšali izkušnjo obiskovalcev, območju Stonehengea pa vrnili izvirnejšo podobo. FOTO: Steve Parsons/ PA Images

»To ni le velika izguba za nas, ampak bo zavajajoča za vse arheologe, ki bi kopali v prihodnosti,« je poudaril. Kot že rečeno, so zaskrbljeni okoljevarstveniki zaradi posledic, ki jih bo projekt prinesel rastlinskim in živalskim vrstam oziroma njihovim habitatom, pa tudi člani poganske skupnosti, ki se bojijo, da bo projekt oskrunil sveti kraj, kjer se ljudje množično zbirajo zlasti ob enakonočju.

Z umikom ceste v podzemlje bodo okoli deset milijonov mimovozečih potnikov prikrajšali za enega najlepših pogledov v Veliki Britaniji, je osvetlil komentator Guardiana Simon Jenkins. Odločitev sodišča pa da je v prid dobrodelni ustanovi English Heritage, ki upravlja več kot 400 britanskih zgodovinskih spomenikov, stavb in krajev, med drugim prazgodovinska najdišča, srednjeveške gradove in podeželske hiše. Stonehenge je z več kot milijonom obiskovalcev na leto najbolj obiskan kraj, ki ga upravljajo, pri čemer računajo 23 funtov za ogled megalitskih kamnov ter 61 funtov za tako imenovano izkušnjo kamnitega kroga, ki dopušča, da se skozenj lahko tudi sprehodijo.