Po Franu in Frančku je prišla še Franja

Medtem ko portal Fran praznuje desetletnico delovanja in množične uporabe – v tem času so našteli več kot 454 milijonov iskanj –, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU predaja javnosti v brezplačno uporabo nov slovarski portal franja.eu. Poimenovali so ga po Franji Tavčar, glavni predstavnici slovenskega in ženskega gibanja, podpornici znanja in umetnosti v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja.

»Napočil je slovesen trenutek za naš nov dosežek, ki ga imate že na mobilnih telefonih. To je slovarski portal franja.eu, ki združuje dvajset dvojezičnih slovarjev najpogosteje rabljenih jezikov s slovenščino in – angleščino, nemščino, francoščino, italijanščino, srbščino, hrvaščino, bosanščino, črnogorščino, ruščino, španščino, madžarščino, ukrajinščino, romunščino, latinščino in starogrščino. Izbrani so najkakovostnejši dostopni slovarji z izjemno tistih, za katere nam še ni uspelo urediti avtorskih pravic ali retrodigitalizacije,« je ob današnji predstavitvi v atriju ZRC SAZU naznanil predstojnik inštituta Kozma Ahačič.

Večjezični portal Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU združuje najkakovostnejše dostopne slovarje. FOTO: Blaž Samec

Ukrajinski in grški slovar so denimo na ZRC SAZU že imeli v lasti, nemško-slovenskega in latinsko-slovenskega so odkupili, slovensko-madžarski slovar je prosto dostopen. Po Ahačičevih besedah je bil največji izziv digitalizacija velikega latinsko-slovenskega slovarja, kar jim je uspelo v zavidljivo kratkem času, a za zdaj manjkajo gesla iz prvega dela – do aequus. Za številne vede je objava Franje prelomna, je prepričan Ahačič, s tem bodo tudi dopolnili funkcionalnost temeljnih portalov inštituta, torej Frana, Frančka, Jezikovne svetovalnice in Terminologišča.

Kako deluje? Enostavno kot Fran, »neverjetno hitro za tovrsten tip slovarjev in hitreje kot z googlom«, je poudaril in ponazoril s primeri. S Franje so vselej mogoči prehodi na Frana in Frančka. Čeprav so bili vsi slovarji pregledani, so jih zavestno pustili s strukturnimi napakami (ne s slovarskimi), pri čemer pozivajo uporabnike, naj jih pomagajo odpraviti s klikom na Predlagajte popravek.

Kdo je bila Franja Tavčar

Da so portal poimenovali po Franji Tavčar, je redna profesorica z Univerze v Novi Gorici Katja Mihurko označila za odličen izbor. Franja Tavčar je bila most med različnimi svetovi, most so tudi slovarji, ko iščemo besedo, da bi izpeljali misel, je dejala ob današnji predstavitvi Franjinega življenja in dela.

Zgodaj se je pridružila krogu narodnozavednih dam pod vodstvom Marije Murnik in se veliko pojavljala v čitalnici, kjer jo je opazil Ivan Tavčar. Na fotografiji leta 1933. FOTO: neznan avtor/ hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana

Rojena je bila kot Franica Košenini 8. februarja 1868. Ker je zgodaj osirotela, so zanjo skrbeli stari strici in teta, ki so ji omogočili kakovostno izobrazbo v nemški uršulinski šoli, doma pa so jo vzgajali v narodnozavednem duhu. »Zgodaj se je pridružila krogu narodnozavednih dam pod vodstvom Marije Murnik in se veliko pojavljala v čitalnici, kjer jo je opazil Ivan Tavčar. Čeprav je bila med njima velika starostna razlika, sta se 13. maja 1887 poročila. Toda Franja ni bila le njegova družica in spremljevalka, temveč tudi dobrodelna gospa,« je poudarila Katja Mihurko.

Revni slovenski dijaki so v kuhinji njenega doma dobili topel obrok, na voljo jim je bila družinska knjižnica, podpirala je umetnike, med njimi Ivano Kobilca. Po smrti Marije Murnik je prevzela številne njene obveznosti, bila je pobudnica ustanovitve številnih organizacij, med drugim splošnega ženskega slovenskega društva in ženskega telovadnega društva. Bila je starosta slovenskega Sokola.

Njen portret Jurija Šubica, ki slovi kot eden od njegovih najboljših portretov, je del stalne zbirke Narodne galerije. FOTO: wikipedija

Podpirala je dekliško izobraževanje, tudi ustanovitev Mladike, dečjega in materinskega doma ter doma za onemogle ženske v Ljubljani in otroškega počitniškega doma v Kraljevici. Z aktivistko katoliškega ženstva Cilko Krek je zbrala 200.000 ženskih podpisov za majniško deklaracijo, leta 1925 je postala prva slovenska dvorna dama jugoslovanske kraljice Marije Karađorđević in to ostala do smrti.

Franja Tavčar, ki je bila prva častna meščanka Ljubljane (do leta 1945), je umrla 8. aprila 1938, le dva meseca po praznovanju sedemdesetletnice v Kazinski dvorani, ki je jasno kazala na njen pomen. Prišli so gostje iz vse kraljevine, poklonilo se ji je kar 40 društev, prijateljice iz telovadnega društva Atena pa so ji podarile knjižico, v kateri so jo poimenovale svečenica slovenska.